Proračun za leto 2027 je DZ sprejel že novembra lani, Andrej Šircelj pa je na današnji seji odbora DZ za finance povedal, da naj bi se vanj steklo 17 milijard evrov prihodkov, kar je 6,7 odstotka več, kot je v njem zapisano zdaj. Povečali se bodo davčni prihodki, predvsem iz dohodnine, obdavčitve pravnih oseb in davka na dodano vrednost, višji bodo tudi kapitalski prihodki, je naštel. Po drugi strani se bodo zmanjšali prihodki iz evropskega proračuna in nedavčni prihodki.
Načrtovani odhodki se zvišujejo za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Sredstva se bodo zagotavljala za zakonske obveznosti, vlaganja v obrambo in zaščito ter v promet in prometno infrastrukturo, pa tudi v pokojninsko varstvo in znanstvenoraziskovalno dejavnost, je povedal. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,3 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP.
Šircelj je povedal, da je slovensko gospodarstvo v zelo dobrem položaju, gospodarska rast pa bo prihodnje leto po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj 2,5-odstotna.
Vlada je pri pripravi sprememb proračuna upoštevala ukrepe za obvladovanje rasti odhodkov. Ti so v različnih fazah priprave, nekateri zahtevajo spremembo zakonodaje, drugi pa predvsem optimizacijo poslovanja v javnem sektorju, urejanje različnih evidenc ali odlog nekaterih investicij. "Cilj ukrepov je učinkovitejše delovanje države," je dejal.
'Gre za izmišljotine in neresnice'
Zanikal je, da bo zmanjkalo denarja za socialne prejemke ali sredstev za pokojninsko in zdravstveno blagajno. "Gre za izmišljotine in neresnice," je dejal in zagotovil, da bo pomoč dobil vsak, ki jo bo potreboval. Je pa dodal, da zlorab sistema ne bodo dopustili. "Neupravičenih izplačil ne moremo in ne bomo izplačevali, ker niso v skladu z zakonodajo," je poudaril. Prav tako se mu zdi potreben bolj natančen nadzor nad bolniškimi odsotnostmi.
Z namenom odpravljanja zlorab bodo tako pri socialnih transferjih izboljšali izmenjavo podatkov med organi in ob spremembah podatkov sproti ponovno odločali o denarni socialni pomoči. Poleg tega bodo centralizirali izterjavo neupravičenih izplačil, z elektronskim zaznavanjem neskladij pa preprečevali prikrivanje premoženja in fiktivne prijave prebivališča.
Po njegovih besedah gre za ustvarjanje reda. "Ta proračun za ljudi pomeni predvsem to, da bo upokojenec pokojnino prejemal redno, mlada družina bo prejemala vse, kar ji po zakonu pripada, študent bo dobival štipendijo, zaposlenemu bo od plače ostalo več, podjetnik bo vedel, kakšne davke bo plačeval, župan pa bo vedel, s kakšnim denarjem lahko razpolaga," je povzel Šircelj.
Odbor sejo nadaljuje z obravnavo proračunskih dokumentov, med katerimi je poleg predloga proračuna še predlog zakona o njegovem izvrševanju. Ta med drugim določa višino povprečnine za občine za prihodnji dve leti, o kateri se je vlada z občinskimi združenji pred dnevi dogovorila o višjem znesku, kot je v predlog zakona zapisala sprva.
Lukič: Vlada ne priznava najnižjega sloja
"Ta vlada ne priznava najnižjega sloja, ne priznava ljudi, ki so ranljivi, ki prejemajo socialne transferje, ki so bolni. Pač pa ta najnižji sloj spreminja v izkoriščevalce," je bil kritičen. Po drugi strani vlada po njegovi oceni prepoznava najvišji sloj kot produktivni sloj, katerim je treba dati olajšave in sprostiti njihovo kreativnost.
Kot je dodal, se s predlaganimi spremembami proračuna za leto 2027 sredstva denimo za štipendije znižujejo za 20 milijonov evrov, za otroške dodatke za 51 milijonov evrov, za osebno asistenco za 55 milijonov evrov, za denarno socialno pomoč 78 milijonov evrov. "Skupno se tako za transferje posameznikom in gospodinjstvom namenja 333 milijonov manj," je izpostavil.
Po njegovem opozorilu jih Šircelj obtožuje širjenja strahu, kar se ministru zdi zavržno. Lukič medtem kot zavržno vidi to, da vlada opravičuje reze na račun najnižjega sloja z navedbami, da hoče le gospodarno ravnati z javnimi sredstvi.
V tem trenutku je prejemnikov socialne pomoči približno 66.000, je spomnil. Takšno znižanje sredstev za denarno socialno pomoč, kot ga predlaga vlada, po njegovih navedbah pomeni približno 14.700 prejemnikov manj.
V Delavski svetovalnici se dnevno ukvarjajo z delodajalci, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti do delavcev in so dejanski izkoriščevalci, je opomnil Lukić, kritičen, da na današnji seji odbora za finance ne more priti do besede. "A ne bodo nas utišali," je zagotovil.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.