'Za financiranje pokojnin potrebujemo dodatne vire'

Šircelj in državni sekretar na ministrstvu Peter Papež sta pred novinarje stopila dan po zaključku medresorskega usklajevanja osnutka predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je ministrstvo danes tudi javno objavilo in dalo v dvotedensko javno obravnavo.

Minister je poudaril, da glede na demografske spremembe in izzive, s katerimi se bo Slovenija zaradi njih soočala do sredine tega stoletja, potrebujemo dodatne vire za financiranje pokojninskega sistema.

Če gre danes za pokojnine v obliki zbranih prispevkov in skozi transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno letno okoli 6,8 milijarde evrov, bo leta 2050 ta številka glede na sedanja gibanja pokojnin po projekcijah pri nekaj manj kot devetih milijardah evrov. Razlika je torej približno dve milijardi evrov, je ponazoril minister. "Za financiranje pokojnin torej potrebujemo dodatne vire," je ugotavljal.

Dodatni vir vladna koalicija vidi v premoženju, ki so ga ustvarili sedanji upokojenci in ga danes ustvarjajo bodoči upokojenci. Eden od bistvenih namenov vzpostavitve nacionalnega demografskega sklada tako Šircelj vidi v tem, da imajo tisti, ki so premoženje ustvarili ali ga ustvarjajo, od njega tudi koristi.

Nacionalni demografski sklad, ki bo nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) in s pripojitvijo Kapitalske družbe (Kad) in družbe DSU ter s prenosom praktično vseh državnih naložb nanj (tudi naložbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Zavarovalnici Triglav ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zavarovalnici Vzajemna), naj bi prinesel koncentrirano, profesionalno, poenostavljeno in bolj učinkovito upravljanje državnega premoženja ter tako zagotovil varnejši in stabilnejši pokojninski sistem.

Del vsakoletnih prihodkov od upravljanja premoženja bo šel namreč v pokojninsko blagajno ter za namene dolgotrajne oskrbe in družinske politike, del pa se bo reinvestiral z namenom trajnega plemenitenja premoženja sklada.

Glede na osnutek zakona je začetna vrednost premoženja sklada sicer ocenjena na skoraj 17 milijard evrov. Predvideno je, da bo sklad vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend ter 40 odstotkov kupnin od prodaje nestrateških naložb tekočega leta v pokojninsko blagajno. Sklad bo glede na osnutek ob tem vsako leto za namen sofinanciranja politike za skrb za starejše namenil 10 odstotkov dividend, prejetih v preteklem letu, dodatnih 10 odstotkov pa še za ukrepe družinske politike.

Za namene reinvestiranja pa bo šlo torej letno 40 odstotkov prejetih dividend in 60 odstotkov od morebitnih kupnin.

Tako Šircelj kot Papež sta zagotovila, da bo upravljanje potekalo profesionalno, neodvisno, nepolitično in po jasnih načelih in postopkih, opredeljenih z zakonom ter vsemi nadaljnjimi akti sklada. Med z zakonom opredeljenimi načeli upravljanja bodo še skrbnost, vestnost, poštenost, odgovornost, sledljivost, preglednost, gospodarnost in učinkovitost.

Glede očitkov v javnosti, da gre zgolj za poskus koncentracije moči politike nad upravljanjem državnega premoženja, je Papež danes dejal, da ti absolutno niso upravičeni. Zakon po njegovih besedah izrecno določa načelo neodvisnosti. Sklad, tako državni sekretar, upravlja naložbe samostojno in neodvisno, organi sklada niso vezani na navodila državnih organov in drugih oseb, vsaka komunikacija z državnimi organi pa mora imeti sledljivost. "Odgovornost je na upravljavcih sklada, ne na politiki," je zagotovil.

"Ne gre za politično zgodbo, ampak za strokovno odgovorno in neodvisno upravljanje sklada," je dodal. S Šircljem sta poudarila, da bodo sprejeti strategija upravljanja naložb sklada, ki jo bo DZ sprejel najpozneje v sedmih mesecih po uveljavitvi zakona, nato pa podobno kot je praksa sedaj pri SDH, letni načrti upravljanja, politika upravljanja in merila uspešnosti z jasno določenimi cilji.

Na postopke, s katerimi se bo sedanji sistem upravljanja državnega premoženja preoblikoval v novega, bo vezana tudi usoda sedanjih zaposlenih v SDH, Kadu in DSU. Šircelj računa, da so vsi ti zaposleni dobri in profesionalni. Na vprašanje, če bodo sklad vodili profesionalci iz finančnega sistema, pa je odgovoril, da upa, da bodo upravljavci najboljši.

Minister je napovedal, da bo šel zakonski predlog po sprejetju na vladi v DZ po rednem postopku, veljati pa naj bi začel s 1. januarjem 2027. Pričakuje, da ga bo vlada uskladila tudi s socialnimi partnerji.

Pri neuspešnem prvem poskusu vzpostavitve nacionalnega demografskega sklada v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše je namreč v delu politike in javnosti prišlo do ostrega nasprotovanja tovrstnim načrtom, sindikati so v primeru sprejetja takratnega zakonskega predloga napovedovali tudi zbiranje podpisov za referendum.