Premier Drnovšek je na forumu poudaril, da bi bile zamude pri širitvi Unije usodna napaka, zato se je zavzel za spoštovanje zadanih širitvenih rokov. Evropski komisar za širitev Günter Veheugen pa je izrazil prepričanje, da se bodo roki spoštovali, saj za to med članicami obstaja močna politična volja. Udeleženci plenarnega zasedanja so se še strinjali, da tokratna širitev Unije ne bo zadnja, in se zavzeli, da bi imele evropsko perspektivo tudi države vzhodne in JV Evrope.
Komisar Verheugen je sicer poudaril, da evropska perspektiva za države vzhodne in JV Evrope ne pomeni članstva teh držav v EU v naslednjih 10 ali 20 letih. Opozoril je namreč, da že sedaj nihče ne ve, kako bo izgledala Unija po sedanji širitvi; članice niso pripravljene niti na članstvo Turčije, ki je že kandidatka za vstop v EU, kaj šele na članstvo Ukrajine ali Srbije. S tem se je odzval predvsem na govor ukrajinskega predsednika Leonida Kučme, ki je opozoril, da proces združevanja Evrope ne bo končan, dokler ne bo Unijina streha segala čez vse države, ki delijo evropske vrednote, kritiziral pa je pomanjkanje politične volje na strani EU za dosego tega cilja.
Slovenski premier je na razpravi ponovil, da Slovenijo čaka še sklenitev finančnega paketa poglavij - o kmetijstvu, proračunu in regionalni politiki. Pri tem je izrazil željo, da bi članice EU dosegle dogovor o reformi kmetijske politike najkasneje do začetka novembra, tako da bi se pogajanja s kandidatkami lahko končala do srede decembra. Mešanje razprave o sicer potrebni reformi kmetijske politike s širitvijo EU bi lahko zavrlo Unijino širitev, je posvaril. Menil je še, da bi bilo nepravično, če bi bila Slovenija neto plačnica v evropski proračun že z vstopom v EU. Izrazil je še željo, da bi Irci na referendumu podprli ratifikacijo pogodbe iz Nice, zavzel pa se je tudi za uspešno rešitev vprašanj Cipra in Kaliningrada.
Bo Slovenija vendarle neto prejemnica?
Minister za evropske zadeve Janez Potočnik pa je izrazil prepričanje, da ni nobenega razloga, da Slovenija v EU ne bi stopila kot neto prejemnica sredstev. Slovensko javnost so pred kratkim presenetili izračuni Evropske komisije, po katerih naj bi bila Slovenija že ob vstopu v EU neto plačnica. Kot je pojasnil minister Potočnik, je evropski komisar Verheugen zatrdil, da bo Bruselj naredil vse, da nobena novinka ob vstopu v EU ne bo neto plačnica v evropski proračun. Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je v Bruslju izrazil trdno prepričanje, da nove države članice ne bodo postale neto plačnice v skupni proračun že takoj po vstopu v EU. "Evropska komisija in jaz sam smo se zavezali storiti vse, da nobena nova članica ne bo postala neto plačnica v proračun EU že z dnevom vstopa, saj je to nesprejemljivo," je dejal predsednik komisije po pogovorih z novim madžarskim premierom Petrom Medgyessyjem.
Forum spremljajo strogi varnostni ukrepi
Forum, ki se ga udeležuje okrog 500 udeležencev, spremljajo poostreni varnostni ukrepi. Kot poroča naš sodelavec, se je sinoči zbralo med 2500 in 5000 protestnikov, ki so na miroljuben način opozorili na uničujoči vpliv neoliberalne politike in globalizacije, na revščino in okolje. Po manifestaciji pa so tako prireditelji kot policija izrazili zadovoljstvo nad zadržanostjo na obeh straneh. Kritiki evropskega gospodarskega foruma so demonstracije napovedali tudi za danes in jutri.
Gre za eno najpomembnejših srečanj političnih in gospodarskih voditeljev z območja Srednje in Vzhodne Evrope, ki se bodo tokrat s kolegi iz drugih delov stare celine pogovarjali o procesih, ki oblikujejo Evropo v novem tisočletju. Teme, ki se jih lotevajo udeleženci salzburškega foruma, so zelo raznolike in zajemajo široko paleto področij. Politiki, gospodarstveniki, strokovnjaki in drugi udeleženci se bodo med drugim posvetili evropski konkurenčnosti, izzivom zasebnega gospodarstva, prihodnosti Evrope, širitvi EU in vlogi Rusije v Evropi. Mladi Evropejci pa naj bi v okviru projekta Bridging Europe predstavili svoje zamisli in vizije o prihodnosti Evrope.
