Slovenija

Širitvene dileme na Zahodnem Balkanu

Ljubljana, 18. 11. 2023 09.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Igor Zidarič
Komentarji
20

Širitvena utrujenost, prenovljena širitvena metodologija francoskega predsednika Macrona, sprva "coupling", nato pa "decoupling", so le nekateri izmed terminov, ki kažejo, kako dolgotrajen, neorganiziran in zmeden je širitveni proces EU na Zahodnem Balkanu. Kakorkoli že, priznati je treba, da del odgovornosti za razmere v tej regiji in zamiranje evropske perspektive nosi tudi EU. Vendar tukaj ne gre za kritiko na račun EU v slogu izjav politikov s srečanj držav pobude Odprti Balkan (Srbija, Severna Makedonija in Albanija), da si "EU ne prizadeva dovolj in stori premalo". Ravno nasprotno! EU naredi zelo veliko ali celo preveč in je težava morda prav v tem.

Zgodovina Balkanskega polotoka priča o nepredvidljivosti dogajanj na tem območju. Podobno lahko pričakujemo tudi v njegovi prihodnosti. A če se večina evropskih akterjev in balkanskih kandidatk za članstvo v EU o čem strinja, je to dejstvo, da je prihodnost te regije le evropska, kar so leta 2003 potrdili tudi na vrhu Sveta EU v Solunu. Od takrat je minilo polnih 20 let. Slovenija je postala polnopravna članica EU leta 2004, Hrvaška pa leta 2013. Druge države, nastale po razpadu Jugoslavije, pa imajo nenehne težave pri izpolnjevanju kriterijev za vstop v EU. V največji meri zato, ker reforme ostajajo neopravljene, pa tudi zaradi nerešenih meddržavnih vprašanj. Konfliktne države/entitete in nerešena nacionalna vprašanja v regiji predstavljajo največjo oviro na poti v EU. Čeprav države kandidatke pestijo mnoge težave – korupcija, kršitve človekovih pravic, neobstoj vladavine prava, (ne)svoboda medijev in dezinformacije, podpihovanje etničnega sovraštva, zgodovinski revizionizem itd. – se še največji 'evro optimisti' sprašujejo, ali je tudi EU ustrezno opravila domačo nalogo s področja širitvene politike v zadnjih dvajsetih letih.

Širitev EU že ves čas poteka po metodi "korenčka in palice", vendar nesorazmerno, z veliko več korenčkov, a bore malo palicami, ki bi kandidatkam dale vedeti, da v čem ne ravnajo prav. Dostop do evropskih sredstev, nepovratne donacije, razvojna in humanitarna pomoč, članstvo v evropskih političnih skupinah in v evropskih makroregionalnih strategijah, prenos znanja, izkušenj in svetovanje itd. so le nekatere izmed prestižnih ugodnosti, ki jih države na Balkanu že uživajo.

Srečanje voditeljev EU in držav Zahodnega Balkana v Tirani
Srečanje voditeljev EU in držav Zahodnega Balkana v Tirani FOTO: AP

V zadnjem času je v regiji, za katero je dolgo veljal status quo, kljub dolgoletnemu angažmaju EU in predpristopni pomoči moč opaziti dokajšnje nazadovanje na mnogih področjih. V tej kratki refleksiji se lahko sicer globokih in kompleksnih težav regije dotaknemo zgolj z vrha ledene gore. A tudi takšen bolj površinski pregled razmer je dovolj skrb vzbujajoč. Kljub zahtevam po reformah za pridružitev EU je strokovna javnost prepričana, da bo treba v regiji najprej rešiti temeljna politična vprašanja, spor med Beogradom in Prištino, Skopjem in Sofijo, urediti razmere znotraj nefunkcionalne BiH itd., brez katerih je nemogoče doseči stabilnost v regiji.

EU si prizadeva, da bi Bolgarija odpravila blokado Severne Makedonije, ki naj bi v zameno spremenila ustavo. Njeni upi, da bo po ratifikaciji Prespanskega sporazuma leta 2018 začela dolgo pričakovani pristopni proces z EU, so se razblinili, ko sta Francija in Nizozemska blokirali začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo kljub pozitivnim priporočilom Evropske komisije. Kmalu zatem je Sofija na presenečenje mnogih zavzela trdno stališče in dvakrat blokirala začetek pristopnega procesa Severne Makedonije.

Največja grožnja varnosti Zahodnega Balkana gotovo izvira iz sporov med Srbijo in Kosovom. Dialog med Beogradom in Prištino pod pokroviteljstvom EU je praktično na mrtvi točki, zdaj z drastičnim poslabšanjem. Poglabljanje varnostne krize se je začelo s sporom o registrskih tablicah, nadaljevalo z izstopom kosovskih Srbov iz kosovskih institucij. Dodatna eskalacija se je zgodila po lokalnih volitvah na severu Kosova, ki so jih Srbi bojkotirali. Ob izvolitvi novih županov z nekajodstotno podporo so srbski protestniki pred zgradbo občine napadli in poškodovali 30 vojakov KFOR-ja, Evropska unija pa je po dogodku uvedla sankcije kosovskemu premierju Kurtiju in mu pripisala največjo odgovornost za eskalacijo, kar je dokaj nenavaden odziv.

Dr. Ivana Stradner (Fundation for Defence of Democracies, Washington) ocenjuje, da takšna dejanja prikažejo Unijo ne samo kot nekompetentno, ampak tudi kot zlonamerno, saj sta njena dva najvišja uradnika Borell in Lajčak, "zadolžena" za dialog Beograd-Priština, iz Španije in Slovaške, dveh držav, ki Kosova še vedno ne priznata kot neodvisnega. Srbski predsednik Vučić je konec septembra po napadu srbskih paravojaških enot na policiste na severu Kosova nekoliko izgubil prednost v dialogu s Prištino. Četudi je Kurti trdil, da za napadom stoji Beograd, je Unija zgolj obsodila napad in ni niti omenila uvedbe sankcij Srbiji, kaj šele umika obstoječih sankcij Kosovu. Vučića so po napadu voditelji treh največjih držav EU pozvali k de facto priznanju Kosova, kar se doslej še ni zgodilo, a je kmalu zatem razpisal volitve v Srbiji, zagrnil dimno zaveso, pa smo spet na mrtvi točki.

Igor Zidarič
Igor Zidarič FOTO: Osebni arhiv Aleksandra Gadžijeva

Kaže, da EU neustrezno izvaja tako tehnični kot politični vidik širitve. S tem ostajajo odprta vrata v regijo tretjim akterjem, predvsem Kitajski in Rusiji. Najboljši primer je Črna gora, ki je še pred kratkim veljala za vodilno državo na poti v EU. Danes je močno polarizirana in stagnira v evropskih integracijah. Najbolj eklatanten primer vmešavanja Rusije se je zgodil na volilno nedeljo, oktobra 2016, ko je črnogorska policija preprečila izvedbo državnega udara in aretirala s tem povezanih 20 državljanov Srbije, v odsotnosti pa obtožila dva državljana Rusije. Ti naj bi nasilno prevzeli oblast in preprečili vstop Črne gore v zvezo NATO. Sledile so tektonske spremembe – padec Mila Đukanovića, dolgoletnega predsednika in nekdanjega premierja Črne gore. Na mesto predsednika je prišel Jakov Milatović, v parlamentu pa je novo večino oblikoval Milojko Spasić. 

Oba iz Gibanja Evropa zdaj, ki je prineslo upanje v nov zagon na evropski poti Črne gore. Na drugi strani pa kaže, da sta oba del političnega projekta, kreiranega v laboratoriju Srbske pravoslavne cerkve ter obveščevalnih služb Rusije in Srbije, kar delno potrjuje tudi Spajićeva poteza, ko je tik pred zdajci zavrnil možnost oblikovanja proevropske koalicije in vzpostavil večino s podporo proruskega in prosrbskega gibanja Za prihodnost Črne gore. Za predsednika skupščine je postavil Andrijo Mandića, ki je leta 2007 prejel naziv četniškega vojvode, nasprotuje članstvu Črne gore v Natu, zanika genocid v Srebrenici in se zavzema za umik priznanja Kosova. Medtem ko Rusija v regiji izvaja informacijske operacije ter vpliva nanjo prek energetike in verskih odnosov, je kitajski vpliv prisoten predvsem v gospodarstvu in preko spornih posojil, ki so Črno goro pahnila v dolžniško stisko zaradi nezmožnosti odplačila kredita iz leta 2006 za izgradnjo avtoceste v sicer neprometni notranjosti države.

Ko gre za odvračanje vpliva tretjih držav, je Srbija za EU prav tako velik izziv. Zanjo je izbira med Rusijo in EU podobna izbiri med dvema nevestama. Prvo (Rusijo) srčno ljubi in se z njo ujema, druga (EU) se ji čustveno upira, a lahko reši njene ekonomske potrebe. Vprašljiva je tudi dejanska želja Srbije po članstvu v EU, kajti že leta svoji javnosti pošilja protievropske/protizahodne signale. Podpora članstvu v EU je letos v Srbiji okrog 45 odstotkov (nekoč več kot 60 odstotkov). Še vedno ni uskladila svoje zunanje politike z EU, predvsem ko gre za uvedbo sankciji proti Rusiji zaradi agresije v Ukrajini. Poročila EK o napredku Srbije na to sicer opozarjajo, a morala bi biti bolj kritična, saj ne odražajo dejanskega stanja. Z zatiskanjem oči EU očitno ne spodbuja Srbije pri sprejemanju reform in zaključku demokratične tranzicije.

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus političnega think tanka Inštitut za politični menedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Evropska unija kot največji trgovinski partner in vir razvojne in predpristopne pomoči ima vso pravico udariti po mizi, ko se v državah kandidatkah dogajajo množične kršitve vladavine prava in človekovih pravic. A pri tem doslej ni bila dovolj odločna. Predpristopni proces usklajevanja politik in normativnih okvirjev z EU naj bi države kandidatke peljal po poti do razvitih, odprtih, tolerantnih in demokratičnih družb, ki bi spoštovale vladavino prava, svobodo medijev in človekove pravice. Unija je kandidatkam ponudila veliko že pred samim članstvom, s tem pa je po mnogih ocenah žal prispevala tudi k razvoju in ohranjanju negativnih politik v regiji. 

Preseneča, da takšna politika EU celo ni prepoznana kot slabo ravnanje, temveč kot nekaj, s čimer je treba nadaljevati, kar je potrdil tudi evropski komisar za širitev Varhely, ki je 8. novembra na predstavitvi novega evropskega načrta dodatnih šestih milijard za reforme na Zahodnem Balkanu izjavil, da ponujajo integracijo v EU pred de facto članstvom. Vojna v Ukrajini je dala širitvi EU nov zagon, toda v iskanju čimprejšnje stabilnosti širitev "mimo vrste" ali po "poenostavljeni metodologiji" ni najbolj zaželena. Regionalne politične elite je treba spodbuditi k izpolnjevanju kriterijev, a ne vedno s "korenčki". Širitev z nerešenimi težavami Balkana bi EU lahko drago stala in morda celo ogrozila eno njenih najpomembnejših vrednot, mir, ki na njenem območju nikoli v zgodovini ni trajal tako dolgo, kot smo mu priča.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

foxterier
22. 02. 2024 10.38
+1
in zakaj bi morala Srbija priznati Kosovo??? Mi znate razložiti po katerem členu mednarodnega prava je Kosovo lahko Država? (a vam je dovolj samo, da Amerika to zahteva?) In da Krim ni imel pravice na referendumu pristopiti Rusiji? Da Kosovari ne spoštujejo nobenega od dogovorov, za vse pa se kaže s prstom na Srbe?
borjac
19. 11. 2023 09.30
+0
Eu je pod vodstvom Uršule, Borella, Michella zafurala prav vsega kar so se lotili, mečejo milijarde v Ukrajino, brezpogojno podpirajo Izrael ki izvaja Genocid nad Palestinci, z sankcijami proti Rusiji so uničili Evropsko gospodarstvo, to sprejemanje v EU je pa totalna farsa, Romunijo in Bolgarijo so sprejeli v Eu zaradi zahtev Nata oziroma ZDA, Makedonce jeb..jo v glavo že 20 let, da o Srbiji in BIH niti ne govorimo, istočasno ko zahtevajo od njih "svega i svašta" je jasno kot beli dan, da če bi Srbija uvedla sankcije proti Rusiji bi bila pred vrati za vstop, namesto da bi pomagali BIH, jih bodo zapeljali z svojim mrcvarjenjem v novo državljansko vojno, seveda pa gre Uršula v Kijev in nam pove čudovite novice , da je Ukrajina izpolnila 90 % zahtev za vstop v EU, pa je država v vojni, velja za najbolj skorumpirano državo v Evropi, milijarde ki jih Eu meče v njihovo ravbarsko malho, kradejo kot srake, Zelenski vlada kot Diktator, prepovedal je 11 političnih strank, ima 99% kontrolo nad mediji, in ravno sedaj je povedal narodu da še tri leta volitev ne bodo izvedli, Uršula kje si ti dobila tvojih 90% izpolnjenih pogojev za vstop v Eu, ali pa se bodo pojavili v bližnji bodočnosti podatki, da je družina Uršule bajeslovno obogatela z denarjem Eu, pa je že sedaj bogata,
marre
18. 11. 2023 12.21
-1
Sprejetje teh drzav v EU je edina garancija dolgotrajne stabilnosti in onemogocanje vmesavanje tujih interesov v EU interesno obmocje..
kiropraktik
18. 11. 2023 12.05
+1
BIH ne sodi v EU! Tudi Srbija ne!
SlobodaNE
18. 11. 2023 12.07
-3
SlobodaNE
18. 11. 2023 12.07
-3
Otto Von Habsburg Sarajevo je evropsko mesto.
SlobodaNE
18. 11. 2023 12.01
-3
Pazite se Trumpa on bi uničil Evropo.
foxterier
22. 02. 2024 10.41
+1
mogoče pa ne. Ta butl bo morda EU prisilil, da se končno sama znajde in osamosvoji. Ta navezanost in servilnost do USA nam bistveno bolj škodi!
bohinj je zakon
18. 11. 2023 11.17
+2
Eu nas izkorišča. Tako kot nekoč Beograd. Ven iz EU.
Ivar The Boneless
18. 11. 2023 10.50
+8
EU bo kmalu zgodovina. Prebivalci ne zaupamo v te norce, ki nas vodijo. Čisto vsako odločitev sprejmejo nasprotno od želja narodov.
marre
18. 11. 2023 13.05
+3
Take halucinacije od anti zahodnjakov poslušamo že 20 let.. Sicer moraš pa biti izjemno primitiven in preprost, da misliš, da bi propad EU prinesel kaj dobrega..
tron3
18. 11. 2023 10.35
+7
Včeraj sem gleda posnetke Gitma, leta 2016 dve ali tri stavbe, leto 2023 pa cel kompleks, kar kaže, da delajo na polno, v tem ameriškem vojaškem zaporu, kjer se delita resnica in pravica!!! Na tej gasilski slikci jih je oziroma so že nekateri že tam z eno nogo!!!!
Anion6anion
18. 11. 2023 10.30
+8
A ti politiki vsak dan zasedajo drugje da se vozijo z avioni sem in tja ter pametujejo o ogljicnem odtisu in zelenem prehodu. Za njih je zeleni prehod to da dajejo zelenskemu denar.
JApajaDAja
18. 11. 2023 10.33
+7
vedno več bo teha, 2024 je volilno leto tudi za te uničevalce eu!
Bolfenk2
18. 11. 2023 10.16
+6
Jugoslovanske države še nekako pašejo v EU. Romunija in Bulgarija kulturno ne pašeta v to okolje. Sprejem Ukraine pa bi pomenil konec za EU. Treba je postaviti meje. Saj smo evropska unija, ne azijska ali afriška unija.
CDROM
18. 11. 2023 10.13
+4
Gledam sliko in ne morem mimo videnega in mojih misli. Na sliki je Albanski predsednik a nikjer ne vidim Vučića. Če EU hoče mir na Balkanu mora vključit čisto vse države za slogo in mir. Morajo bit res pošteni in realni ter ne favorizirat sam določene kot je vidno na tej sliki. Tako namesto mira ustvarjajo napetost in konflikte!
cirenij
18. 11. 2023 10.16
+5
Glavni_Baja
18. 11. 2023 10.59
-1
cirenij
18. 11. 2023 10.04
+10
Same simpatične face! In kaj je spodaj in v glavah? Samopromocije in denar.
Na pol ovca
18. 11. 2023 09.54
+4
Ekipa hlapčkov zahodne elite