'Širjenje področja represije ni rešitev'

Koalicijski poslanci so v parlamentarno obravnavo vložili predlog zakona o odvzemu protipravno pridobljenega premoženja. Prvopodpisana Cveta Zalokar Oražem pravi, da so se v Zaresu priprave predloga lotili, ker sedanja zakonodaja ni ustrezna in ni učinkovita. Ministrstvo za pravosodje, ki medtem vzporedno že pol leta pripravlja enak zakon, je nad solo akcijo začudeno, nad predlogom zakona pa ne preveč navdušeno. Preveč je splošen, da bi ga lahko sploh izvajali, pravijo. Stroka ob tem glasno opozarja: gre za nepotrebne ukrepe, ki bi utegnili biti globoki avtoritarni in totalitarni posegi v človekove pravice.

Je sprememba zakonodaje sploh potrebna?

Ključna sprememba, ki jo predlog zakona namreč prinaša, je obrnjeno dokazno breme. To pomeni, da se odvzem uvede na podlagi dokazanega utemeljenega razloga za sum storitve hujših kaznivih dejanj domnevnega osumljenca, ki bi nato moral dokazovati, da je premoženje pridobljeno zakonito.

“Vsako stvar je potrebno utemeljiti čvrsto, trdno, nesporno, sicer velja domneva nedolžnosti ali pa načelo, da se v dvomu ravna v korist obtoženca,” je odločen izredni profesor Zvonko Fišer s Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti, ki se mu zdi sprememba sedanje zakonodaje popolnoma nepotrebna, takšna sprememba, kot je predvidena v omenjenem predlogu zakona, pa povsem neprimerna.

“V zdaj veljavnem kazenskem zakoniku imamo določbo 74. člena, v katerem je maksima, da nihče ne sme in ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. V Zakonu o kazenskem postopku pa imamo instrumente, s katerimi se lahko vnaprej zaseže tisti del premoženja, glede katerega obstaja utemeljen sum, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Potem imamo pa še določbe o tem, kako se sodišče ravna in zapleni premoženje, tisto, ki je bilo dokazano pridobljeno s kaznivim dejanjem, pa tudi tisto, ki je bilo preneseno neodplačno na koga drugega. Za tistega drugega, na katerega je bilo torej neodplačno ali z nižjo ceno preneseno, velja obrnjeno dokazno breme. On mora dokazati, da je plačal,” pojasnjuje Fišer.

Ministrstvo za pravosodje, ki si želi "nadgraditi že obstoječe instrumente za odvzem protipravno pridobljenih koristi", možnosti obrnjenega dokaznega bremena ne izključuje. Nujno pa je pred tem razčistiti temeljna vprašanja in določiti pravila, pravijo. Porajajo se namreč vprašanja, kot na primer do kod omejiti zaplembo premoženja, kako učinkovito urediti njegovo hrambo, predvsem pa, kako doseči uporabo novih institutov v praksi, saj imajo organi pregona že zdaj na razpolago obsežne instrumente, pa jih v praksi skorajda ne uporabljajo.

Način pridobivanja političnih točk?

“V tej situaciji krize je povpraševanje po represiji zelo veliko, ker so ljudje prizadeti na takšen in drugačen način. Vsem se zdi, da bi z ostro kriminalitetno politiko rešili vse probleme, zato je to politično oportuno. Stranka nastopi s takšnimi predlogi zato, da bi sebi povišala rating,” je prepričan Fišer.

Zalokar Oražmova odgovarja: “To so najbolj podle in nizke obtožbe. Povedati moram, da so politiki izjemno enotni, saj sem zelo hitro zbrala podporo med kolegi za ta zakon. Pa ne zato, ker bi se kdo bal medijskega linča; tega bomo vsi deležni, če teh stvari ne bomo uredili.”

“Ljudem je treba dati jasno sporočilo v teh časih, ko vidimo, da je pravna država na robu in da umira in ko vsi izražajo izjemno nezadovoljstvo in nezaupanje glede tega, da smo sposobni preganjati kriminal,” ostaja v svoj prav prepričana Zalokar Oražmova, ki sicer dopušča možnost določenih sprememb in dopolnitev zakona.

Medtem pa Fišer: rešitev ni sprememba zakonodaje, ampak bolj učinkovito delo organov pregona. “Rešitev gotovo ni širjenje področja represije,” je oster.

K pospeševanju učinkovitosti bo, tako upajo na pravosodnem ministrstvu, do neke mere pripomogla tudi uredba o sodelovanju državnih organov pri pregonu gospodarskega kriminala, ki določa postopek, primere, način in roke sodelovanja državnega tožilstva s policijo in drugimi državnimi organi ter institucijami, med drugim davčno upravo, carino in inšpekcijo.