Strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij je danes obravnavala vprašanje legalizacije romskih naselij in objektov v njih. Ukvarjali so se predvsem z izkušnjami izpred več kot 12 let, ko je bila sprejeta novela zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor. Ta t.i. interventni zakon je sicer imel velike ambicije, da bi ne samo s formalnega, temveč predvsem s funkcionalnega vidika izboljšal situacijo, vendar se to ni zgodilo, je povedal predsednik skupine Jernej Zupančič.
To pomeni, da ima danes večina teh naselij bolj ali manj iste probleme. Tudi realizacija je bila skromna - manj kot 30 odstotkov, je pojasnil Zupančič. Novela se sicer ne nanaša specifično na romska naselja, temveč le-ta obravnava v sklopu t.i. degradiranega prostora.
Problem, ki nastopa v romskih naseljih, po njegovih besedah ne more biti rešljiv z neko kratko akcijo, kajti tudi če neko začetno stanje uspejo rešiti formalno-pravno, pa to v funkcionalnem smislu ne uspe, ker se potrebe prebivalstva hitro spreminjajo. Z zaposlitvijo in izobrazbo so namreč potrebe večje, prihaja do prepolnih naselij, kar pomeni, da je treba pristopiti k izvajanju standardov, ki veljajo za vse.
Tu pa so po Zupančičevih besedah na potezi lokalne skupnosti, medtem ko je naloga države z mehanizmi, strategijami, akcijami, projekti in programi poskušati stanje vzdrževati tam, kjer se kaže usklajen koncept treh dejavnikov - Romov, njihovih najbližjih sosedov in občine.
Ker se skupina sedaj ukvarja zgolj z analizami posameznih problemskih sklopov, sklepov ne sprejemajo. Sugestije pridejo na koncu, je še povedal Zupančič.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.