Predsednik upravnega odbora sklada in poslanec LDS v državnem zboru Branko Janc je na današnji novinarski konferenci pozval strokovno javnost in finančnike, naj povedo svoje mnenje o pogodbi, ki izničuje prakso in sicer, da je sedež sklada tam, kjer so radioaktivni odpadki. Po besedah direktorja sklada Milana Veneka, se je do konca lanskega leta v skladu zbralo 15,5 milijarde tolarjev, medtem ko hrvaško elektrogospodarstvo za dobavljeno energijo skladu dolguje 9,4 milijarde tolarjev, od tega 3,6 milijarde tolarjev zamudnih obresti. Kot je dodal Venek, naj bi v letu 2001 zbrali 3,5 milijarde tolarjev, tako da bi skupno upravljali z okrog 19 milijardami tolarjev.
Janc, sicer tudi predlagatelj leta 1993 ustanovljenega sklada za dekomisijo krške nuklearke, je poudaril, da je slovenska pogajalska stran ob pripravi meddržavne pogodbe prezrla hrvaški dolg oziroma predlagala izravnavo obveznosti in dolgov med Slovenijo in Hrvaško. Decembra podpisana meddržavna pogodba predvideva ustanovitev dveh skladov, torej v vsaki državi posebej, kar bi stroške poldruge milijarde nemških mark vredne razgradnje nuklearke občutno povečalo. Spraševal se je, če bi Slovenija sploh kdaj videla pri sosedih zbrani denar ter izrazil bojazen, da bi se ves denar izgubil v državni malhi. Skratka, osebno je prepričan, da bi bila ratifikacija meddržavne pogodbe slaba za Krško in Slovenijo. Zato upa, da pogodba ne bo dobila zadostne podpore v parlamentu.
Prebivalci Posavja od države zahtevajo, da se v ceno elektrike iz NEK všteje tudi strošek razgradnje in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Državi pa očitajo, da so jih izključili iz pogajanj ter da o svoji prihodnosti izvedo le iz medijev.
