Predlog nove razvrstitve zdravil je pripravila 14-članska komisija za razvrščanje zdravil na liste, ki ji predseduje predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni v ljubljanskem kliničnem centru in predsednik Slovenskega zdravniškega društva Pavel Poredoš. Kot so sporočili z ZZZS, je upravni odbor obravnaval tudi teze za pripravo sprememb in dopolnitev zdravstvene zakonodaje.
Omenjeni sklep o razvrščanju zdravil na liste določa uvrstitev novo registriranih zdravil na liste, spremembe razvrstitev oz. prerazvrstitve zdravil, uvrstitev galensko izdelanih zdravil na liste in ukinitev razvrstitve zdravil, ki jim je potekla registracija ali jih ni več na slovenskem tržišču.
Prednost generičnim zdravilom
Kot so zapisali na zavodu, je prva letošnja sprememba liste zdravil razvrstila na liste večino pomembnih generičnih zdravil, ki so konec lanskega leta že zadostila ustreznim formalnim postopkom in so čakala na razvrstitev na liste. Gre za paralele zdravilom, ki imajo velik obseg prodaje, pri čemer imajo enak ali boljši učinek od originalnih zdravil, njihova cena pa je nižja tudi do 15 odstotkov. Razvrščenih je tudi nekaj pomembnih novih zdravil, na primer zdravilo za ambulantno zdravljenje določenih bolnikov z napredovanim rakom debelega črevesa, za zdravljenje bolnikov s Parkinsonovo boleznijo ter dve novi zdravili za zdravljenje bolnikov okuženih z virusom HIV. Spremembe se nanašajo tudi na približno 300 zdravil, ki so dosedaj bila na listi, a jim je medtem že poteklo dovoljenje za promet ali jih ni več na slovenskem trgu. S tem se po mnenju zavoda preskrba z zdravili ne bo poslabšala, saj gre za zdravila, ki so jih proizvajalci že umaknili s trga.
Po navedbah zavoda novi sklep o razvrščanju zdravil na liste omogoča, da komisija določi omejitve predpisovanja, ki so za zdravnike obvezujoče. Omejitve se lahko nanašajo na populacijsko skupino, indikacijsko področje ali pa na klinično specialnost. Sklep tudi omogoča, da se zdravila razvrščajo le za tiste indikacije, za katere obstajajo neizpodbitni dokazi za njihovo učinkovitost. Zaradi vse višjih izdatkov za zdravila je po mnenju zavoda tak selektivni ukrep smotrn, hkrati pa omogoča dostopnost zdravil za tiste bolnike, ki jih najbolj potrebujejo. Na sklep mora dati soglasje še minister za zdravje.
Med drugim je odbor ugotovil, da je bila pobuda za spremembo ali za razveljavitev sporne novele zakona o zdravstvenem varstvu, ki je uvedla zožitev nekaterih pravic, posredovana v pisni obliki ministrstvu za zdravje (MZ) in vladi kot predlagatelju omenjenega zakona. Upravni odbor se je seznanil tudi s tezami za pripravo sprememb in dopolnitev zdravstvene zakonodaje, ki jih je služba zavoda posredovala MZ. Kot so še sporočili, je temeljna značilnost tez, da so smiselne in potrebne celovite sistemske rešitve na vseh področjih zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, ne pa zgolj delno popravljanje obstoječe zdravstvene zakonodaje.
