Slovenija

Škoda po neurju bo znašala 0,3 promila državnega proračuna

Ljubljana, 06. 11. 2018 11.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Minuli teden je neurje z vetrom in močnim dežjem povzročilo ogromno škode. Med bolj prizadetimi so prebivalci Jelendola in Doline, ki so ostali odrezani od sveta, a delavci pospešeno nadaljujejo s sanacijo ceste od Tržiča proti Jelendolu. Neurje je sicer škodo povzročilo v 44 občinah, po prvih ocenah pa naj bi ta znašala 0,3 promila državnega proračuna.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Škoda po neurju ogromna
    02:27
    Iz 24UR: Škoda po neurju ogromna
  • Iz SVETA: Znana približna ocena škode
    00:48
    Iz SVETA: Znana približna ocena škode

Na cesti od Tržiča proti Jelendolu delavci danes nadaljujejo s sanacijo največjih usadov, ki jih je pred tednom dni povzročila deroča Tržiška Bistrica. Trudijo se, da bi čim prej zagotovili prevoznost tudi tistega dela poti, ki ga je trenutno mogoče prečkati le peš.

Ker je voda odnesla več delov ceste, je za prebivalce Jelendola in Doline prihod v Tržič pravi organizacijski zalogaj. Krajši del poti nad predorom ob Dovžanovi soteski zaradi usadov ni prevozen, so pa delavci že v nedeljo zvečer zagotovili, da je vsaj peš normalno prehoden. Tako so se, podobno kot v ponedeljek, tudi danes zjutraj prebivalci Jelendola in Doline, ki jih je nedavna vodna ujma odrezala od sveta, odpravili v Tržič na delo in po opravkih.

Huda ura v Jelendolu
Huda ura v Jelendolu FOTO: Damjan Žibert

"Mož, ki dela od doma, naju je pripeljal do ovinka pred predorom, kjer sva del poti prehodila, nato pa pot do službe nadaljevala z izposojenim avtomobilom," je pojasnila ena izmed prebivalk Doline, ki se je skupaj s sinom danes zjutraj odpravila na delo. Podobno si z dvema avtomobiloma, enim nad predorom in drugim pod njim, pomagata tudi mama in hči iz Jelendola, ki hodita na delo v Podnart. Mama pa je zaradi lažje organizacije v minulih dneh bivala pri sorodnikih.

Prvič po tednu dni se je danes v Tržič, in sicer na banko, odpravila upokojenka iz Jelendola. Pri tem so ji pomagali gasilci, ki zjutraj in popoldan s kombiji skrbijo za prevoze. Kot je pojasnil gasilec iz Jelendola Mitja Meglič, poskrbijo za tri prevoze zjutraj in za tri popoldan, vmes pa je cesta zaprta, da na njej lahko potekajo intervencijska dela.

Veliko prebivalcev si je uspelo v službi urediti dopust in lahko nekaj časa še ostanejo doma, doma so na prvi šolski dan po počitnicah ostali tudi otroci. "Odločili smo se, da še ne gredo v šolo, saj je pot za njih prenevarna," je pojasnil Meglič. Danes pa sta dva od sedmih osnovnošolcev zaradi zdravniškega pregleda že prišla v šolo.

Odpravljanje posledic v Jelendolu.
Odpravljanje posledic v Jelendolu. FOTO: Damjan Žibert

Kot je pojasnil ravnatelj Osnovne šole Tržič Stanislav Grum, so se s starši sicer dogovorili, da bodo otroci iz Jelendola po jesenskih počitnicah doma še tri dni, v četrtek, ko naj bi se stanje normaliziralo, pa bi prišli v šolo. Prepričan je, da bodo otroci brez težav nadoknadili zamujeno snov. Pri tem jim bodo pomagali učitelji in sošolci.

"Dostavili bi jim tudi fotokopije snovi, če bi starši to želeli, ampak starši se trenutno nimajo časa ukvarjati s tem. Učenci sedaj preživljajo težke trenutke, zato jih ne bomo obremenjevali še z učno snovjo. Ko bodo prišli v šolo, pa bodo dobili vse potrebno za nadaljnji pouk," je izpostavil Grum.

Prebivalci Jelendola so imeli precej dela tudi doma. Nekatere hiše je zalila voda in prinesla s seboj pesek in blato. Z mehanizacijo so se domačini lotili odstranjevanja velikih skal in urejanja infrastrukture, tako da se zadeve sedaj že normalizirajo, je povedal Meglič in izpostavil, da največja težava ostaja cesta do Tržiča, ki je praktično v celoti uničena, največja ovira za prevoznost pa sta dva večja usada.

V šolo sta se peš odpravila tudi dva šolarja.
V šolo sta se peš odpravila tudi dva šolarja. FOTO: POP TV

"V dolino drugače kot peš nismo mogli, vendar so dobro poskrbeli za nas, nam zagotovili hrano in vse ostalo," je izpostavila ena od prebivalk ter se spomnila noči z 29. na 30. oktober, ko jih je ujma odrezala od sveta. "Bila je čista tema, bili smo brez elektrike, slišali smo bučanje in grmenje vode ter le čakali do jutra, da bi videli, kaj bo," je pojasnila.

Meglič je izpostavil, da v zgornjem delu vasi niso vedeli, da je spodnji del zalila voda, zaradi prekinjenih povezav pa niso mogli nikogar niti poklicati, dokler se po gozdu niso prebili do gasilskega doma, da so vzpostavili zvezo s Tržičem in sporočili, da so živi.

Škodo po ujmi sicer zabeležili v 44 občinah

Neurje z vetrom in močnim deževjem je namreč minuli teden za seboj pustilo ogromno škode. Kot so navedli na Upravi RS za zaščito in reševanje, so škodo zabeležili v 44 občinah, po prvih zbirnih ocenah bo ta presegala 0,3 promila državnega proračuna. 

Uprava RS za zaščito in reševanje je zatem, ko so občine podale preliminarne ocene škode na njihovem območju po nedavni ujmi, danes izdala sklep o začetku ocenjevanja škode. S tem pozivajo občine in vodnogospodarska podjetja oz. ministrstva, naj pripravijo oceno škode na stvareh in infrastrukturi.

Vetrovna noč na Primorskem
Vetrovna noč na Primorskem FOTO: POP TV

Vloge o škodi na zemljiščih, stavbah oz. na infrastrukturi lahko posredujejo oškodovanci iz prizadetih občin Braslovče, Gornji Grad, Kozje, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Prebold, Rečica ob Savinji, Solčava, Šoštanj, Vransko, Piran, Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Jesenice, Kranj, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Duplek, Maribor, Starše, Ilirska Bistrica, Pivka, Cirkulane, Gorišnica, Hajdina, Markovci, Ormož, Ptuj, Središče ob Dravi, Videm, Zavrč, Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ribnica na Pohorju.

Kot določa sklep Uprave RS za zaščito in reševanje, bodo občinske komisije v navedenih občinah ocenile škodo do 3. decembra, podatki iz obrazcev pa morajo biti do istega dne vneseni v spletno aplikacijo Ajda. Regijske komisije za ocenjevanje škode bodo kontrolne preglede opravile do 10. decembra.

Hudo neurje z vetrom in močnim deževjem je 29. in 30. oktobra v številnih krajih po državi za seboj pustilo ogromno škode. Do 3. decembra bo popis škode v gozdovih opravil Zavod za gozdove Slovenije, na vodotokih Direkcija RS za vode, na kulturni dediščini Zavod za varstvo kulturne dediščine, v gospodarstvu pristojno ministrstvo ter na državnih cestah Direkcija RS za infrastrukturo.

Vlada pa bo predvidoma v četrtek zagotovila interventna sredstva za občini Tržič in Kranjska Gora ter za Direkcijo RS za vode. Sklep o zagotovitvi sredstev za izvedbo nujnih interventnih ukrepov zaradi neurja je namreč pripravljen med gradivi za obravnavo na vladi. Kot je razvidno iz gradiva, se Občini Kranjska Gora dodeli 75.000 evrov, Občini Tržič 200.000 evrov, Direkciji RS za vode pa 300.000 evrov.

Ilirska Bistrica po neurju
Ilirska Bistrica po neurju FOTO: Aljoša Kravanja

Kot je zapisano v sklepu vlade, morata občini izvesti interventne zaščitne ukrepe, skladno s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, Direkcija RS za vode pa ukrepe skladno s predpisi s področja urejanja voda. Občini morata o izvedbi podati končno poročilo, ki je osnova za nakazilo sredstev.

Kot ugotavlja vlada, Občina Kranjska Gora interventna sredstva potrebuje zaradi plazu v Belci, Občina Tržič pa za zagotovitev prevoznosti lokalne ceste proti Jelendolu na najbolj prizadetem mestu za predori, kjer je cesta zaradi treh usadov neprevozna. Direkcija RS za vode sredstva potrebuje za zagotavljanje ustrezne pretočnosti vodotokov, ki jim poleg izjemnih erozijskih procesov in hudourniških nanosov zaradi vetroloma grozijo tudi podrta drevesa, ki lahko ponekod zajezijo struge in posledično povzročijo nenadno poplavo ob naslednjem deževju. Preliminarna ocena škode na vodni infrastrukturi sicer presega 20 milijonov evrov.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

martinov
06. 11. 2018 12.42
+2
Škode za kmete so ogromne, pa ne pretiravajo, kot občinski funkcionarji za proračun občin. Le ti naj pošljejo svoje birokrate pomagat kmetom v gozdove ! Saj vejevje bodo lahko vlačili na kup, da nasledje leto ne bo toliko lubadarja in birkoratov, kateri ne bodo hoteli fizični delat !