Škode za več milijard tolarjev

Hudo neurje s točo, ki je Slovenijo zajelo minuli četrtek in petek, je povzročilo največ škode na nepremičninah, vozilih ter pridelkih. Po doslej ocenjenih škodah, ki naj bi jih za uničeno premoženje zavarovancev poravnale slovenske zavarovalnice, se skupni znesek približuje 3 milijardam tolarjev.

Osebje Zavarovalnice Triglav je do nedelje za škodo, ki je prizadela predvsem Štajersko in Zasavje, opravilo glavnino cenitev. Ogledi so zdaj v zaključni fazi, na področju premoženjskih zavarovanj pa so največ odškodninskih zahtevkov prejeli v enotah zavarovalnice v Mariboru, Celju, Trbovljah in v Ljubljani.

"V nekaterih organizacijskih enotah smo zaradi zagotovitve hitrejše obdelave odškodninskih zahtevkov minuli vikend celo vzpostavili dežurno službo," so sporočili iz Zavarovalnice Triglav. Skupaj so prejeli približno 2550 zahtevkov, v treh dneh po neurju pa so uspeli obdelati skoraj vse škodne primere.

Samo Zavarovalnica Triglav bo za škodo izplačala za 1,5 milijarde tolarjev odškodnin. Glede na povzročeno škodo gre po oceni zavarovalnice za "eno izmed najhujših neurij v Sloveniji v zadnjih letih".

S to oceno se povsem strinjajo tudi v Zavarovalnici Maribor, kjer pravijo, da bo skupna škoda presegla milijardo tolarjev. "V celotnem lanskem letu smo zaradi toče izplačali skoraj milijardo tolarjev odškodnin, letos pa je že prva toča našim zavarovancem povzročila za več kot milijardo tolarjev škode," je za 24ur.com povedal izvršilni direktor premoženjskih zavarovanj pri Zavarovalnici Maribor David Kastelic.

Največje število odškodninskih zahtevkov je na področju avtomobilskih in premoženjskih zavarovanj, najvišje odškodninske zahtevke pa so v Zavarovalnici Maribor prejeli na področju kmetijskih zavarovanj. Do danes so opravili oglede več kot polovice škodnih primerov.

V zavarovalnici AdriaticSlovenica še nimajo ocenjene dokončne škode. "Dokler ne bodo zbrani vsi podatki, še ne moremo potrditi, ali gre tudi v primeru naše zavarovalnice za enega večjih škodnih primerov po neurju v zadnjih nekaj letih," je povedala Olga Pejovič iz AdriaticSlovenice. Sicer pa je pri tej zavarovalnici skupen znesek okrog 690 prijavljenih škodnih primerov do včeraj dosegel 210 milijonov tolarjev.

Slovenija je imela v preteklosti v kmetijstvu relativno nizek delež sklenjenih zavarovalnih pogodb s pridelovalci živil, saj je po naravnih nesrečah običajno priskočila na pomoč država z intervencijami proračunskega denarja. V Slovenskem zavarovalnem združenju sicer še nimajo podatkov, kakšen učinek ima uvedeni model državnega subvencioniranja sklenjenih zavarovanj za škode v kmetijstvu. Za ta namen je kmetijsko ministrstvo letos prvič rezerviralo blizu 500 milijonov tolarjev proračunskih sredstev.

V Zavarovalnici Maribor menijo, da se zavarovanci zavedajo pomembnosti zavarovanja nepremičnin, saj so v zadnjih letih bolje zavarovane. "Letošnja odločitev države, da bo sofinancirala del premije kmetijskih zavarovanj, je obrodila sadove," je povedal Kastelic. "V Zavarovalnici Maribor smo namreč opazili porast kmetijskih zavarovanj v višini tridesetih odstotkov".

V domnevo, da bodo zavarovalnice zaradi visokih zneskov odškodnin po zadnjem neurju povišale zneske premij za zavarovanje premoženja, v Slovenskem zavarovalnem združenju ne verjamejo.

"Če bi zdaj zavarovalnice dvignile premije, ob tem da ministrstvo sodeluje pri delnem subvencioniranju zavarovanja kmetijskih površin, bi to izničilo prizadevanja samih zavarovalnic po povišanju števila sklenjenih pogodb," je povedal direktor zavarovalnega združenja mag. Mirko Kaluža. Takšno ravnanje zavarovalnic bi bilo po njegovem mnenju nesmiselno, saj bi se zaradi 'navitih' zneskov za plačilo premij manj kmetijskih pridelovalcev odločilo za sklepanje zavarovanj.