Škodljiva pogajalska izhodišča

Luka Koper je začela delovati leta 1957,torej tri leta po raspadu cone A,da,to pa je bilo leta 1954!!

error25 - tisto zadnje pa rajši Manji napiši,bo bolj vesela.

ja res je vinadap malo zgreseno vse skupaj, sorry me je zaneslo.

aja pa se en popravek cona a (1954 in ne 1957) vinadap al kdor koli si ze to si pa spregledal...??? hm hm kaj ti je a maš vročino ???

Pišimo o tistem,kar nam narekuje naslovnica,pa brez zamere.

ok vinadap umiril se bom in nebom vec sam sebi všecen! zdaj si mi všeč ti!??

Kdor koli si,se umiri,in ne bodi sam sebi všečen.

ja res je my bad!!! super vinadap je spet na delu!!!!

Luka Koper je nastala leta 1957,po raspadu cone....

uhh pahorcek kr obsezna tematika ki se veze na Resko pristanisce. Luka koper nastala leta 1960 po vrnitvi cone a pod italiansko oblast(1957) . leta 1967 povezana z železnico takrat tudi razcvet in prepoznavnost luke v svetu. Kar se tiče Reskega pristanisca je leta 1719 resko pristanisce dobi status prostega pristanisca nato se hitro razvije obrt, velika industrija, pomorstvo.. leta 1725 je zgrajena prva cestovna povezava ki poveze Dunaj z Jadranom. v 19.stoletju se pristanisce razvije v 8. luko v evropi, v najvecji tovarni tobaka zaposlenih 2400 ljudi, tovarno papirja instaliran prvi parni stroj v jugovzhodni evropi vec kot 20 tezkoindustrijskih podjetij itd itd.... V se bolj daljni preteklosti je bila Reka luka ilirskih liburn, rimskih sagen, galij mletske republike, dubrovskim karakam, španskim navam iz neapeljskega kraljevstva oz. bolj prepoznavne Papinske drzave, senjskim brikom, dalmatinskim baraceram, francoskim korvetam, angleskim krizarjev, domacih in tujih ladijskih gigantov s katerim se je prinasalo in raznasalo bogatstvo iz kolonij, industrijske surovine in se in se in se.... je pa dejstvo da je luka Koper trnutno bolj uspesna od reske luke verjetno zaradi ugodnejsega geografskega zaledja ter boljsih prometnih povezav pa bla bla...pa se en velik pozdrav mojemu prijatelju vinadapu!

No, jutri bo protestni shod za pravično mejo. Ob 12h pred parlamentom.

ko sem 1991 za časa vojne sem šel v hotizo čez sklelo pri svetem martinu/hotizi, malo pred hotizo ( cca 2 km od mure) so nas ustavili slovenski policisti, legitimirali nas i spustikli naprej. ko sem polj vprašal ljude zakaj so policisti tako daleč od meje, zakaj niso na muri, so mi hotizani rekli da je to meja, ker je nekoč na tem mestu tekla mura. To je območje ki je zdaj sporno z slovenske strani. Ostala sporna področja ne poznam in ne ih ne bi hotel komentirati. Zanimljivo je da do 1992-1993 večina ljudi s Hrvaške stani niti ni vedla da je z leve strani Mure ni Slovenija, zdi se mi da je to bila prav zapav ničija zemlja. Slovenci so vedeli da to ni njihovo, a Hrvati tak i tak niso nič pametnega počeli s na tem področju ker ničesar tudi ni, samo močvirje. To celo sporno območje če ne bi bilo politično vroče se ne bi dalo prodati za več od 500 EUR-ov. Do sedaj je bilo na obeh staneh porabljeno par milionov. Če bi bilo razuma in manj mediokritetov, od lokalnih do drzavnih politikov s ene in drughe strani bi se to resilo u 10-tih minutah. Danes je to močvirje in par rib v njem nacionalno vprašanje na obeh straneh.

Res je lepo videti, kako ste se razpisali o tem, ali je Slovenija pomorska država. Čeprav so nekateri mnenja, da sem nezanimiv, ste drugi zadevo vzeli resno, saj tako je tudi treba. error, hvala za tako izčrpen prikaz zgodovine...prosil bi te, da se razpišeš tudi o pristaniščih Koper in Reka - sepravi o njuni zgodovniski vlogi. se že bolj bližamo k sržu problema...

error25 - vse to kar si ti napisal sem prebral,vendar nimam časa prepisovati kakor ti,kajti to je čisti prepis in ni to iz tvoje glave. Sicer pa,kaj sem pa jaz narobe napisal?

Mi zaupamo Janši in Ruplu,tako ot med slavno epopejo vojne za Slovenijo! Če bi anša resno mislil z referendumom, bi potekale že priprave, sicer bodo vse zamudili, Hrvaška bo ravnokar v NATO, je imela Slovenija v Budimpešti kaj proti? Še zdleč ne, nam, Slovencem je trosil puhlice o vseh legitimnih sredstviv, v NATO in BRuslju je tiho kot miška, saj ima prav, ker ga ne bi nihče resno jemal!

vinadap - mogoce si prebral vendar si nisi veliko zapomnil.

error25 - seveda imaš prav,vse to sem prebral v prosti enciklopediji že nekaj časa nazaj.

V tistih časih nam beseda Slovani še ni bila poznana. Tako pojmovanje Slovencev se je ohranilo do začetka 19. stol., ko so preporoditelji iskali ime za narod med vzhodnimi Alpami, panonsko nižino in Jadranom. Ta narod so poimenovali Slovenci. Težko je jasno reči ali jim je ta izraz še pomenil popolnoma enako kot Slovani, zgovorno dejstvo pa je, da so si preporoditelji za ostale Slovene iz češčine izposodili izraz Slovani. To poimenovanje in razlikovanje je v veljavi še danes. Če bi se takrat odločili za narodno ime Karantanci bi te dileme ne bilo. Vsi ostali sorodni narodi bi ostali Slovenci ali Sloveni.

Kaj pa naš Primož Trubar, ali nas ni že v letu 1551 nagovoril z "Lubi Slouenzi ..." Trubar je res uporabil besedo Slovenci, vendar je v tistem času ta izraz označeval vse Slovene oz. Slovence v kolikor niso bili poimenovani z drugimi, lokalnimi imeni kot npr. Krajnci, Čehi, Moravci, Morlaki, Ličani, itd. Tako je Trubar z besedo Slovenci najverjetneje naslavljal le Slovene v Notranji Avstriji, torej tudi Istri, znotraj državnih meja, katerim je pripadal. Takrat narodne zavesti, kot jo poznamo danes ni bilo. Obstajala pa je zavest o pripadnosti deželi in državi. Zato Trubar zelo verjetno ni nagovarjal Slovencev v Ogrski, Benečiji in Slovenjeh (danes Slavonija), čeprav ni nobenega dvoma, da so se takrat zavedali, da Zagorci, Medmurci in drugi Slovenci (kajkavci), ki so bili onstran Avstrijske meje govorijo isti, naš jezik, ne pa srbskega

Takrat so bili Sloveni tudi narod v Panoniji in Istri (dejansko Slovenci), Zagorci, Slavonci, Dalmatinci, "Bosanci", Slovaki, Moravci, Čehi, ... vsekakor tisti, katerih jezik je bil med seboj razumljiv. Slovenci kot ta izraz razumemo danes smo živeli v različnih državah in pokrajinah, med drugim v Karantaniji, Panoniji, Istri; kasneje pa v Kranjski, Štajerski, Koroški, Goroški, ... Imenovali so se pač po državi ali deželi v kateri smo bivali ter se tako ločevali po ozemeljsko zaokroženih celotah. Izraz Karantanec, ali Kranjec je na istem pomenskem nivoju kot Hrvat, Čeh, Slovak, ... Izraz Slovenec je preširoko označeval sorodne narode. Da to pravilo poimenovanja še danes drži je razvidno iz naslednjega dejstva. Ko so se združili tako različni narodi kot so Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Makedonci v enotno državo so iskali poimenovanje v nekem skupnem, širšem imenovalcu in so ga našli v besedi Sloveni kar ni daleč ob besede Sloven(c)i. Vendar je bil tudi za te narode Sloven(c)i preširok izraz zato so nedvoumno določili, da gre za južne Sloven(c)e torej Jugosloven(c)e.