Slovenija

Škodljiva Ruplova podpora Hrvaški?

Ljubljana/Portorož, 08. 06. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Slovenski zunanji minister je napovedal podporo Hrvaški pri vključevanju v EU, kar naj bi po mnenju SNS imelo škodljive posledice.

"Glede dogovora iz Bruslja ni nobene nejasnosti, Hrvaška pa lahko prihodnji teden na zasedanju Sveta ministrov Evropske unije v Bruslju pričakuje podporo Slovenije," je danes na novinarski konferenci v Portorožu, kjer poteka srečanje predstavnikov Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, povedal zunanji minister Dimitrij Rupel.

Slovenski zunanji minister Rupel s hrvaškim kolegom Miomirjem Žužulom
Slovenski zunanji minister Rupel s hrvaškim kolegom Miomirjem Žužulom FOTO: Reuters

V poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke zoper "tako škodljivo odločitev predstavnika slovenske vlade" najostreje protestirajo. Kot so zapisali, je "Hrvaška v celotnem svojem samostojnem obdobju s svojimi enostranskimi odločitvami škodovala Sloveniji tako glede vprašanj ozemeljske celovitosti Slovenije kakor tudi glede vprašanj, povezanih z gospodarsko-finančnimi tokovi". Poslanska skupina je v izjavi za javnost slovensko vlado še pozvala, naj pred zasedanjem Sveta ministrov EU prouči in zavrže Ruplovo obljubo Hrvatom ter namesto nje Hrvate seznani z njihovimi obveznostmi do Slovenije.

Vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, za kar si prizadeva dobiti zeleno luč na junijskem vrhu, SNS nasprotuje. "Ne glede na pozabljivost slovenske vlade o pretekli škodi in težavnosti Hrvaške ne gre zanemariti dejstva, da bo ravno morebitni prihodnji vstop Hrvaške v EU povzročil, da bo Slovenija v prihodnje izključno neto plačnica v evropski proračun," menijo. Opozarjajo, da so "oblike pomoči, do katerih je Slovenija kot članica unije upravičena, podvržene kriterijem odstotkovnega dosega povprečnega bruto družbenega proizvoda (BDP) v EU". "Z vstopom Hrvaške pa se bo BDP Evropske unije konkretno zmanjšal in s tem Slovenijo uvrstil med države, ki niso upravičene do obljubljenih sredstev," so prepričani v SNS.

Kje je Hrvaška začrtala mejo "zamrznjene" ribolovne cone s Slovenijo?

Potem ko je hrvaški sabor minuli četrtek sprejel odločitev o preložitvi začetka izvajanja ekološko-ribolovne cone (ERC) na Jadranu, dokler ne bo sklenjen dogovor o ribištvu med Hrvaško in Evropsko unijo, so Slovenija, Italija in Hrvaška na petkovem sestanku v Bruslju oblikovale stališče, da je uveljavljanje ERC odloženo, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu EU, ki bo upošteval interese vseh sosednjih držav članic povezave.

V soboto se je minister Rupel ob robu tradicionalne konference Evropski forum Wachau v Avstriji neuradno sešel s hrvaškim zunanjim ministrom Miomirjem Žužulom. Kot je po srečanju povedal minister Rupel, je glede zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) na Jadranu še nekaj odprtih vprašanj, ki zanimajo predvsem Slovenijo, do neke mere pa tudi Italijo, zato je Žužula prosil za pojasnila oziroma njegovo razlago posameznih elementov zapisnika s petkovega sestanka Slovenije, Hrvaške in Italije o tem vprašanju v Bruslju.

Najbolj problematična je vezava odloga implementacije ERC na sklenitev sporazuma o ribištvu. Ta sporazum bo najverjetneje dosežen, so pa še druga vprašanja. Glavni problem Slovenije je vprašanje prejudiciranja poteka meje na morju med Slovenijo in Hrvaško. "Če cona velja neposredno ali z odlogom, še vedno ima meje in obstaja celo nek zemljevid. Zato moramo o tem vprašanju doseči polno jasnost, da nam ne bi kasneje kdo očital površnosti," je v soboto ocenil minister.

  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1