Logar zagovarja SKOK, v Svobodi jim očitajo, da ne upoštevajo stroke

Kaj torej drži – ali smo dobili organ, ki bo končno resno preganjal najtežje oblike korupcije, četudi se bo dotikala tudi ljudi iz vladajoče strukture?

V oddaji 24UR Zvečer sta o tem spregovorila predsednik Demokratov in minister za gospodarstvo Anže Logar in poslanka Lucija Tacer Perlin iz Gibanja Svoboda, kjer so kritični do predloga zakona.

Na očitke, da ustanovitev SKOK-a pomeni vdor politike v pravosodje, je Logar odgovoril, da je namen reforme povsem drugačen. "S SKOK-om smo omogočili, da se bo pregon kaznivih dejanj, teh najtežjih in korupcijskih dejanj, končno lahko začel izvajati učinkovito. To je bil tudi glavni namen uvedbe tega SKOK-a."

Po njegovih besedah so Demokrati ustanovitev SKOK-a predlagali zato, ker je stanje na področju pregona v Sloveniji nezadovoljivo. Dodal je, da posebnega organa ne bi potrebovali, če bi obstoječe institucije svoje delo opravljale učinkovito.

"SKOK je odgovor na pereč problem korupcije v Sloveniji in jasna zaveza te vlade, da je ena od ključnih prioritet učinkovit boj zoper korupcijo," je pojasnil.

Opozicija pa je do predloga izrazila vrsto pomislekov. Poslanka je izpostavila, da bi moral zakon javnosti predstavljati minister za pravosodje, ne pa minister za delo, gospodarstvo in šport. Ob tem je opozorila tudi na kritične odzive pravne stroke.

Ena najizrazitejših točk spora je diskrecijska pravica ministra pri imenovanju tožilcev. Tacer Perlinova izpostavlja, da gre za vdor politike v občutljive kazenske postopke brez predhodnega posvetovanja z neodvisnimi institucijami. "Jaz vidim širitev pristojnosti ministra za pravosodje pri postopku imenovanja tožilcev," je opozorila poslanka. Po njenem mnenju je sporna tudi odsotnost pravosodnega ministra v javnih razpravah o tako pomembnem projektu, saj bi moral on prvi braniti predlagano zakonodajo in odgovarjati na kritike pravne stroke, ki opozarja na ogrožanje avtonomije.

"Zdaj vzpostavljamo ekosistem učinkovitega pregona zoper korupcijo, kriminaliteto in tudi kazniva dejanja belih ovratnikov. Zato ne bo treba sedem, deset ali dvanajst let čakati, da se ugotovi in špekulira, kdo je kriv in kdo ni kriv," je poudaril Logar.

Po njegovih besedah naj bi novi sistem omogočil hitrejše zaključevanje postopkov pri najtežjih kaznivih dejanjih in primerih korupcije funkcionarjev, javnost pa bi bila razbremenjena dolgotrajnih ugibanj o posameznih primerih. Ob tem je poudaril, da ostaja "glavni namen učinkovit boj zoper korupcijo".

Tacer Perlinova pa je opozorila, da trditvam predlagateljev ne pritrjuje pravosodna stroka.

"Kako naj verjamemo gospodu Logarju in njegovemu ministru, ko cela pravosodna stroka pravi, da tega niti ni videla in da je to, kar se zdaj vidi, zelo problematično z vidika njihove avtonomije?"

Ob tem je Logarju očitala, da so bile številne njegove pretekle obljube prelomljene, ter spomnila na ravnanje prejšnje vlade SDS pri imenovanju tožilcev.

Na vprašanje, kdaj bo predlog zakona vstopil v parlamentarno proceduro, je Logar odgovoril, da bo vlada zakon v kratkem poslala v državni zbor, parlamentarna obravnava pa je predvidena jeseni.

Po njegovih besedah bo takrat dovolj priložnosti za razpravo o vseh odprtih vprašanjih, minister za pravosodje pa bo podrobneje predstavil vsebino predloga. "Mislim, da bo procedura taka, da bo na koncu ta organ tudi ustanovljen," je prepričan Logar.

Opozicija medtem ostaja pri stališču, da predlog odpira vrata političnemu vplivu na neodvisne institucije. Tacer Perlinova je vladi očitala, da ignorira opozorila pravne stroke. "V tej vladi očitno mislijo, da vse vedo bolje kot stroka. S prsti jih srbi zato, da bi imeli vpliv nad neodvisnimi institucijami. Mi bomo naredili vse, da bomo to preprečili."