'Velike vodne izgube'

Računsko sodišče je ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Janez Podobnik, izreklo negativno mnenje pri izvajanju zakona o vodah in podzakonskih predpisov v obdobju 2002–2006, mnenje s pridržkom pa je ministrstvo dobilo pri podeljevanju koncesij za izvajanje dimnikarske službe in nadzoru nad njenim izvajanjem v obdobju 2004–2006. Kot je pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, je sodišče negativno mnenje o pravilnosti poslovanja ministrstvu pri izvajanju zakona o vodah v omenjenem obdobju izreklo zaradi pomanjkanja aktivnosti za ugotavljanje stanja na področju voda in nadzora.

Brez preglednega nadzora?

Tako ministrstvo med drugim ni pravočasno podrobneje predpisalo vsebine vloge za pridobitev vodnega dovoljenja, ni reševalo vlog za podelitev vodnega dovoljenja za različne vrste rabe vode, ni pripravilo začasnega načrta upravljanja z vodami, ni sprejelo predpisa o obliki in načinu vodenja podatkov v vodni knjigi in vodnem katastru ter ni pripravilo predloga kriterijev za določitev roka, načina in višine plačila vodne pravice, ugotavlja računsko sodišče.

Pri reviziji smotrnosti je računsko sodišče ugotovilo, da okoljsko ministrstvo ni vzpostavilo učinkovitega in preglednega sistema odmere vodnega povračila zavezancem ter zaračunavanja povračil za rabo vode končnim uporabnikom. Ocenilo je tudi, da ministrstvo ni vzpostavilo uspešnega in preglednega sistema financiranja aktivnosti, ki se nanašajo na odpravo problemov pri različnih rabah vode iz sredstev zbranega vodnega povračila ter ni uspešno reševalo problema vodnih izgub.

Konkretne posledice napak poslovanja ministrstva na prebivalstvu se po Šoltesovih besedah kažejo v razlikah pri obračunavanju vode na kubični meter. Razlike so po njegovih besedah precejšnje. "Na podlagi anket, ki smo jih izvedli med gospodarskimi javnimi službami, je 28 zavezancev zaračunalo več kot 300 milijonov tolarjev preveč dajatev, 64 zavezancev pa za 417 milijonov tolarjev premalo," je pojasnil Šoltes in med problemi, ki so posledica napak pri poslovanju ministrstva, izpostavil tudi vodne izgube, ki so zelo velike.

Šoltes tudi o okoljskih dajatvah

Šoltes je spomnil tudi na sporne okoljske dajatve. Poudaril je, da odločitev ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti delov uredb o domnevno spornih okoljskih dajatvah, ne razbremenjuje ministrstva za okolje, da s strani računskega sodišča ugotovljene nepravilnosti odpravi. Kot je pojasnil, ustavno sodišče ni vsebinsko odločalo o zahtevi računskega sodišča za oceno ustavnosti in zakonitosti. "Zato odločitev tudi ne bi smela vplivati na odločitev premierja Janeza Janše o vsebinskem odgovoru na naš poziv za razrešitev okoljskega ministra Janeza Podobnika," je zatrdil. "Zmoten je vtis, da je ustavno sodišče s svojo odločitvijo pritrdilo ravnanju ministrstva za okolje in prostor. Ocenjujemo, da je vtis morebitnega zadovoljstva neutemeljen," je še poudaril predsednik računskega sodišča.

Računsko sodišče zato opozarja okoljsko ministrstvo in ministra Podobnika, da je treba zagotoviti izvedbo ustreznih popravljalnih ukrepov, predvsem pa tistega, kar je sodišče poudarilo v porevizijskem poročilu. "Ministrstvo mora odpraviti nepravilnosti, ki smo jih ugotovili, vzpostaviti zakonito stanje na področju pobiranja taks in zagotoviti, da pride do poplačila preplačanih okoljskih dajatev," je dejal. Šoltes tudi opozarja na čimprejšnjo zagotovitev namenske porabe sredstev iz okoljskih dajatev iz leta 2007. "Ravnanje ministrstva za okolje in prostor, ki ne izvaja veljavne uredbe, ne omogoča pravočasne porabe teh sredstev," je zatrdil.