Pet mesecev po uvedbi obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo bo s ponedeljkom uveljavljena tudi težko pričakovana pravica do oskrbe v domovih za starejše, s čimer bodo po ocenah ministrstva za solidarno prihodnost položnice za stanovalce v povprečju nižje med 200 in 800 evri.
S prispevkom se je do konca oktobra v blagajni za dolgotrajno oskrbo zbralo skoraj 161 milijonov evrov. Iz tega so danes 10,5 milijona evrov izplačali 125 izvajalcem institucionalnega varstva starejših za dodatne stroške dela in dodatne kadre. Okoli 150 tisočakov je znašal Telekomov julijski račun za izvajanje e-oskrbe. Največ sredstev pa je šlo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 73 milijonov evrov za že staro pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
Od 1. decembra letos bodo ta dodatek lahko koristili le slepi in slabovidni, saj se pravica do njega izključuje s pravico do dolgotrajne oskrbe.
"Da ne bo bojazni, tisti, ki že prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo in ne bodo prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe, torej tisti, ki so v domskem varstvu, bodo še naprej uživali to pravico do dodatka za pomoč in postrežbo," je povedal Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Domovi za starejše so v zadnjih mesecih zbirali soglasja stanovalcev za prevedbo v sistem dolgotrajne oskrbe, a to je šele prvi korak do nižjih položnic. Zadnji je podpis osebnega načrta, kar se mora zgoditi do 31. decembra. Da jih čaka izredno zahteven december, pravijo v Skupnosti socialnih zavodov. Pripraviti bodo morali okoli 17 tisoč prevedbenih osebnih načrtov, jih predstaviti stanovalcem ter pridobiti njihov podpis. Kratki roki predstavljajo tveganje za pravočasno izvedbo.
V Skupnosti socialnih zavodov zato znova pozivajo ministrstvo za solidarno prihodnost, naj rok podaljša za mesec ali dva oziroma pripravi krizni načrt za primer pričakovanih zapletov.
Na ministrstvu pa odgovarjajo, da je rok zakonsko določen in tako ni stvar poljubnega podaljševanja.
Do konca letošnjega leta naj bi se v blagajni s prispevkom zbralo dobrih 255 milijonov evrov. Da se iz te blagajne ne financira tudi pet novih zaposlenih na ministrstvu, temveč se njihove plače krijejo iz evropskih in kohezijskih sredstev, pravijo na ministrstvu za solidarno prihodnost. Gre za projektno enoto, ki naj bi, kot pravijo na ministrstvu, med drugim informirala javnost ter skrbela za izmenjavo informacij med različnimi institucijami, ki so vključene v projekt dolgotrajne oskrbe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.