Skoraj 33 milijard evrov na bančnih računih, a denarja ne znamo upravljati

Koliko Slovenci v resnici razumemo svoj denar? Znamo izbrati ustrezno naložbo, prepoznati tveganja, načrtovati pokojnino in presoditi, ali je finančni produkt primeren za naše potrebe? O tem so na poslovno-medijski konferenci Platforme razpravljali Mira Koporčić Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov, Dino Šterpin, direktor sektorja trženja v družbi Triglav Pokojnine, Matej Krumberger, vodja izobraževalnega centra pri Združenju bank Slovenije, ter dr. Aleš Berk, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Pogovor je vodila Maja Sodja.

Čeprav Slovenci poznamo številne osnovne finančne pojme, se težave pokažejo pri konkretnih odločitvah. Prav tam se namreč razkrije, ali znamo svoje znanje uporabiti za dolgoročno finančno varnost.

Ko je moderatorka sogovornike vprašala, kako bi ocenili finančno pismenost Slovencev na lestvici od ena do deset, odgovori niso bili enotni.

Matej Krumberger je predlagal oceno med šest in sedem. Po njegovem mnenju se Slovenija pri nekaterih primerjalnih raziskavah uvršča v zlato sredino, vendar ima še veliko prostora za izboljšave.

Podobno oceno je podala Mira Koporčić Veljić, vendar je opozorila na pomembno razliko: ljudje lahko poznajo inflacijo, obrestne mere in druge osnovne finančne pojme, a tega znanja ne znajo nujno prenesti v upravljanje svojega premoženja.

Dr. Aleš Berk je bil precej bolj kritičen. Opozoril je, da je velik delež denarja slovenskih gospodinjstev na bančnih računih, pri čemer večina teh sredstev ni vezana. Po njegovi oceni to kaže na težave pri razumevanju dolgoročnega varčevanja in upravljanja denarja.

Razprava je tako pokazala, da finančne pismenosti ne moremo meriti samo s tem, ali poznamo pravilne odgovore na vprašanja o financah. Pomembno je predvsem, ali znamo sprejeti premišljene odločitve, ki ustrezajo našim ciljem in zmožnostim.

Slovenci imamo dolgo tradicijo varčevanja, vendar se pri upravljanju premoženja pogosto odločamo previdno. Denar na bančnem računu daje občutek varnosti in je hitro dostopen, vendar je pri dolgoročnem načrtovanju treba upoštevati tudi inflacijo in izgubo kupne moči.

Mira Koporčić Veljić je opozorila, da moramo pri ocenjevanju finančne pismenosti upoštevati tudi to, kako prebivalstvo dejansko upravlja svoje prihranke, koliko vlaga v pokojninske produkte in koliko sredstev usmerja na kapitalske trge.

To ne pomeni, da bi morali vsi svoje prihranke investirati v delnice ali druge tvegane naložbe. Pomeni pa, da moramo razumeti razlike med posameznimi možnostmi in se odločati glede na časovni horizont, potrebe po likvidnosti ter sposobnost prevzemanja tveganja.

Pred dolgoročnim investiranjem je pomembno poskrbeti tudi za finančno rezervo. Koporčić Veljić je kot splošno vodilo navedla rezervo v višini približno treh do šestih mesečnih prihodkov, pri čemer je ustrezen znesek odvisen od posameznikovih okoliščin.

Dino Šterpin je opozoril, da finančne odločitve niso odvisne samo od znanja, ampak tudi od našega vedenja.

Ljudje pogosto vemo, da bi morali začeti dolgoročno varčevati, vendar odločitev prestavljamo v prihodnost. Mislimo, da bomo začeli čez leto ali dve, ko bomo imeli višje prihodke ali manj stroškov. Tako lahko izgubimo pomemben del obdobja, v katerem bi se prihranki lahko povečevali.

Pri dolgoročnem varčevanju je zato pomembno razumeti tudi učinek obrestnoobrestnega računa in pomen časa. Za končni rezultat ni pomembno samo, koliko denarja prihranimo, temveč tudi, kako zgodaj začnemo in kako dosledno vztrajamo.

Šterpin je poudaril, da so za finančno pismenost potrebni tako osnovno razumevanje finančnih konceptov kot tudi zavedanje lastnih vedenjskih pristranskosti. Ljudje namreč ne sprejemamo vedno odločitev, ki bi bile dolgoročno najbolj koristne, četudi imamo na voljo ustrezne informacije.

Finančni produkti postajajo vse bolj raznoliki in zapleteni, zato je za posameznika vse težje presoditi, kaj dejansko potrebuje.

Matej Krumberger je opozoril, da prodajalec finančnega produkta nima nujno enakih interesov kot kupec. Prav zato je pomembno, da posameznik razume pogoje, stroške in tveganja ter zna postavljati prava vprašanja.

Mira Koporčić Veljić je posebej opozorila na finančne nasvete z družbenih omrežij. Pri priporočilih za vlaganje ni vedno jasno, kdo stoji za njimi, kakšne interese ima in ali je povezan s produktom, ki ga priporoča.

Pred odločitvijo je zato smiselno preveriti, ali gre za reguliranega in nadzorovanega ponudnika, kakšni so pogoji produkta ter ali obljubljeni donosi ustrezajo dejanskemu tveganju. Obljube o visokih donosih brez ustrezne razlage tveganj bi morale biti razlog za dodatno previdnost.

Ena pomembnejših tem razprave je bilo dolgoročno pokojninsko varčevanje. Šterpin je opozoril, da se finančno načrtovanje ne konča z zbiranjem prihrankov. Pomembno je tudi, kako bomo sredstva uporabljali po upokojitvi.

Pri tem se potrebe posameznikov razlikujejo glede na življenjske okoliščine, višino prihodkov in druge vire premoženja. Zato je pomembno razumeti različne možnosti izplačevanja privarčevanih sredstev in pokojninskih rent.

Dr. Aleš Berk je dodal, da mora biti sestava naložb prilagojena življenjskemu obdobju, potrebam po likvidnosti in obdobju varčevanja. Nekdo, ki varčuje več desetletij, ima drugačne možnosti kot posameznik, ki bo sredstva potreboval že v kratkem času.

Vse več finančnih informacij pridobivamo na spletu, družbenih omrežjih in prek digitalnih storitev. Zato je finančno znanje tesno povezano tudi s sposobnostjo prepoznavanja zavajajočih informacij, prevar in nerealnih obljub.

Sporočilo panela je, da finančna pismenost ni zgolj poznavanje izrazov, kot so inflacija, obrestna mera ali naložbeno tveganje. Gre za sposobnost, da informacije kritično presodimo in jih uporabimo pri odločanju.

Za večjo finančno varnost zato ni dovolj, da varčujemo. Naučiti se moramo tudi, kako upravljati prihranke, načrtovati prihodnost in izbirati finančne produkte, ki ustrezajo našim dejanskim potrebam.