Skoraj 80 % vzorcev svinjine z oznako slovenskega izvora verjetno tujih

Sodeč po raziskavi, ki so jo izvedli Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jožef Stefan (IJS) in druge institucije, je kar 79 odstotkov svinjskega mesa, ki je naprodaj kot slovensko, uvoženega. To po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije kaže na resne pomanjkljivosti pri sledljivosti in označevanju porekla ter spodkopava zaupanje potrošnikov v domačo ponudbo in poštenost trga.

Pri časniku Dnevnik so informacijo preverili pri Nives Ogrinc z Odseka za znanosti o okolju na IJS, ki se ukvarja z določanjem geografskega porekla živil. Kot je pojasnila, so v raziskavi analizirali 148 vzorcev svinjine, med katerimi je bilo 19 trgovinskih vzorcev označenih kot slovenskih. Prav ti vzorci iz prodaje so bili ključni za ugotovitev, da naj bi bilo približno 79 odstotkov vzorcev, označenih kot slovenski, verjetno dejansko tujega izvora.

Takšna neskladja po njenih besedah jasno kažejo na resen problem označevanja in opozarjajo, kako pomemben je nadzor nad poreklom hrane.

V raziskavo so vključili primerjalne vzorce svinjine iz več evropskih držav, med drugim iz Italije, Avstrije in Španije, ki po podatkih Statističnega urada sodijo med glavne dobaviteljice svinjskega mesa v Slovenijo. Metoda po njenih besedah zanesljivo pokaže, ali meso ni slovenskega izvora, ne omogoča pa natančne določitve države, ker za druge države nimajo ustreznih podatkovnih baz. Referenčne vzorce so sicer pridobili neposredno od slovenskih rejcev, medtem ko so komercialne kupili v trgovinah; restavracije in tržnice v raziskavo niso bile vključene.

Po ocenah prehranskega varuha Branka Ravnika podatek, da je skoraj 80 odstotkov analiziranih vzorcev svinjine z oznako slovenskega porekla verjetno tujega izvora, zahteva hiter in temeljit odziv nadzornih institucij. Za Dnevnik je opozoril, da med potrošniki že zdaj prevladuje nezaupanje v označevanje porekla, kar dodatno poudarja potrebo po doslednem nadzoru.

Izpostavil je tudi, da evropska pravila pri številnih živilih sploh ne zahtevajo navajanja porekla. To je obvezno predvsem pri določenih vrstah svežega mesa: pri govejem morajo biti navedene država rojstva, reje, zakola in razseka, pri svinjini in perutnini država reje, za vse sveže meso pa tudi država zakola in razseka.

Kupcem zato svetuje, naj bodo pozorni na oznako Izbrana kakovost – Slovenija ter na novo grafično podobo slovenske zastave na živilih, ki označuje, da je izdelek v celoti slovenskega izvora – od pridelave do predelave.

Agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar je medtem za Dnevnik opozoril, da rezultati izotopskih analiz lahko pokažejo izvor posameznih vzorcev mesa, ne povedo pa, kakšno je dejansko stanje na trgu kot celoti.

Po podatkih Statističnega urada je Slovenija pri svinjini močno izgubila samooskrbo – iz 77 odstotkov leta 2000 je upadlo na približno 35 odstotkov leta 2024, zaradi česar je jasen velik uvoz, še navaja Dnevnik. Raziskava Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da se je med letoma 2000 in 2020 število prašičerejskih kmetij zmanjšalo za več kot 70 odstotkov, predvsem zato, ker se številni rejci niso uspeli prilagoditi zahtevnejšim tržnim razmeram.