Po prvih nepopolnih podatkih je do 19. ure volilo 510.835 volivcev ali 31,45 odstotka od nekaj več kot 1,6 milijona volilnih upravičencev.
Po 510.835 preštetih glasovih je "proti" glasovalo 483.657 volilcev ali 94,68%, "za" je obkrožilo 19.493 volilcev ali 3,8%, neveljavnih pa je bilo 7.685 glasovnic oziroma 1,5 odstotka. Podatki se bodo seveda še spreminjali. Končne rezultate bo Republiška volilna komisija objavila v sredo, 16. aprila, ko bodo prešteli tudi glasove oddane po pošti.
Podoben izid, kot prešteti glasovi, pa kažejo tudi delni izidi predčasnega glasovanja. Po preštetju 4.000 predčasno oddanih glasovnic je "proti" glasovalo 86,4 odstotka volilcev, "za" pa 11,3 odstotka. Seveda se bodo tudi ti izidi še spremenili.
Zabeležili 12 kršitev
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je doslej zabeležila dvanajst kršitev volilnega molka. Od sobote, ko je začel veljati volilni molk, se je največ prijav nanašalo na plakate z referendumsko vsebino, in sicer pet, tri kršitve se nanašajo na letake, ena na protestni shod v Ljubljani, dve na kršitve v medijih ter ena na internetu.
Protestna akcija sežiga volilnih lističev
Več deset predstavnikov Foruma za levico, gibanja Dost je! in drugih civilnodružbenih gibanj ter drugi posamezniki je okoli poldneva v središču Ljubljane izvedlo protestno akcijo, v kateri so sežgali vabila na referendum.
Akcije se je začela okoli poldneva, ko so se aktivisti s Prešernovega trga odpravili prek Wolfove ulice mimo Kongresnega trga in parlamenta do Cankarjevega doma, kjer so na ploščadi pred kulturnim hramom razvili napis Bleferendum! Dost je!. Pod napisom pa so posamezniki sežigali referendumska vabila in tako opozorili na nesmiselnost referenduma.
Pohod je potekal pod budnim očesom policijskega spremstva, udeleženci pa so se mirno razšli kmalu po dogodku. Na notranjem ministrstvu v zvezi z dogodkom niso prejeli prijave zaradi kršitve referendumskega molka.
Zakon je namenjen popravilu krivici le delu izbrisanih
Z zakonom, ki ima le štiri člene, naj bi se uresničil del osme točke odločbe ustavnega sodišča iz aprila lani. Referendum je državni zbor po številnih zapletih razpisal 10. februarja na zahtevo 30 poslancev SDS, NSi, SNS, SMS in SLS in kot dan glasovanja določil današnjo, cvetno nedeljo.
Zakon, ki ga je državni zbor sprejel 25. novembra lani, so določeni pogoji in postopek izdaje dopolnilnih odločb izbrisanim prebivalcem o ugotovitvi stalnega prebivanja v Sloveniji, in sicer za čas od nezakonitega izbrisa februarja 1992 do dneva, ko si je posameznik na podlagi drugih zakonov že pridobil dovoljenje za stalno bivanje. Na referendumu - gre za naknadni (oz. potrditveni) zakonodajni referendum - pa bodo državljanke in državljani imeli možnost potrditi oziroma zavrniti zakon ter na ta način izraziti svoje strinjanje ali nestrinjanje z načinom izvršitve lanske odločbe ustavnega sodišča, kot je predviden z zakonom.
Parlamentarci so na izid referenduma vezani eno leto
Izid naknadnega zakonodajnega referenduma je za zakonodajalca obvezujoč. V skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi eno leto po izvedbi referenduma državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma niti ponoviti referenduma o istem vprašanju. Ko poteče eno leto, ta pravna zaveza ali omejitev preneha. Referendumska odločitev bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina volivcev, ki bodo glasovali. Nekateri volivci so svojo referendumsko voljo lahko že izrazili, in sicer na predčasnem glasovanju, ki je potekalo v torek, sredo in četrtek.
Za primerjavo: udeležba na preteklih referendumih
Na lanskem zakonodajnem referendumu o odpiralnem času trgovin, ki je bil 21. septembra, je bila udeležba približno 20-odstotna. Referenduma o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice ter vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki sta bila 19. januarja lani, pa se je do 16. ure po takratnih podatkih RVK za celotno Slovenijo udeležilo 23 odstotkov volivcev.
17. junija 2001, ko so volilni upravičenci na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, je po takrat posredovanih podatkih državne volilne komisije na voliščih do 16. ure glasovala približno četrtina volilnih upravičencev. V začetku leta 1999 je na predhodnem zakonodajnem referendumu o TET 3 po tedaj posredovanih podatkih do 16. ure glasovalo 21,1 odstotka volilnih upravičencev.
