Raziskava, ki so jo izvedli med več kot 22.500 posamezniki iz 44 držav, je pokazala, da je finančni pritisk postal glavna značilnost dela, življenja in načrtovanja prihodnosti generacije Z in milenijcev. Skoraj polovica vprašanih je namreč poročala, da živi od plače do plače.
Na karierne odločitve in izbiro lokacije dela neposredno vpliva tudi cenovna dostopnost stanovanj. Posledično več kot polovica generacije Z in milenijcev zaradi finančnega položaja odlaša s sprejemanjem pomembnih življenjskih odločitev, kot so poroka, ustvarjanje družine, ustanovitev podjetja in nadaljnje izobraževanje.
"Kljub temu optimizem vztraja, zlasti med generacijo Z, saj 53 odstotkov pričakuje izboljšanje svojega osebnega finančnega položaja v naslednjem letu," so v sporočilu za javnost pojasnili v družbi Deloitte.
Ob tem opozarjajo, da so družbe, ki se na te pritiske odzovejo s konkurenčnim plačilom in ugodnostmi, ki pomagajo pri reševanju finančnih omejitev, kot so podpora pri stanovanju, pomoč pri študentskih posojilih ali večja izbira pri razporejanju nagrad, morda bolje pripravljene na privabljanje in zadrževanje talentov.
Zanimanje za vodstvene položaje na splošno visoko
Kot ugotavlja raziskava, se generacija Z in milenijci pri izbiri kariere usmerjajo v dolgoročno ustreznost in ne v kratkoročno napredovanje. Tako le šest odstotkov vprašanih navaja doseganje vodilnega položaja kot primarni karierni cilj. Pri tistih, ki vodenju ne dajejo prednosti, so najpogostejše ovire dojemanje stresa in izgorelosti, prekomerna odgovornost ter skrbi glede ravnotežja med delom in zasebnim življenjem.
Čeprav je takojšnje vodenje manjša prioriteta, pa je zanimanje za vodstvene položaje na splošno visoko. V primeru izpolnitve določenih pogojev, kot so višje plačilo, prilagodljive delovne ureditve in jasnejše karierne poti, si višjih vodilnih položajev v času kariere želi 76 odstotkov sodelujočih generacije Z in 67 odstotkov milenijcev.
Stres še vedno ostaja prisoten
Glede na rezultate raziskave približno tri četrtine generacije Z in milenijcev že uporablja umetno inteligenco pri vsakdanjem delu, kar v primerjavi z lansko raziskavo predstavlja krepko rast.
"Umetna inteligenca pozitivno vpliva na učinkovitost in kakovost dela ter na ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Poleg produktivnosti jo uporabljajo tudi za prepoznavanje priložnosti za učenje in razvoj, iskanje kariernih nasvetov ter obvladovanje stresa," so pojasnili v družbi Deloitte.
Kljub razširjeni uporabi pa mnogi sodelujoči v raziskavi menijo, da njihove organizacije niso dovolj pripravljene na spremembe, ki jih prinaša.
Čeprav se splošno duševno zdravje pri obeh generacijah izboljšuje, pa je raziskava pokazala, da stres še vedno ostaja prisoten. Med razlogi za to so pogosto finančni pritiski in delovni dejavniki, kot so dolge delovne ure in digitalna utrujenost.
Na podlagi ugotovitev raziskave sicer organizacije kažejo napredek pri obravnavi duševnega zdravja zaposlenih in vzpostavljanju politik podpore. Prav tako se povečuje zaupanje v podporo vodij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.