'Skoraj polovico programa mednarodne mature smo opravili preko spleta'

Prvi izpiti iz mednarodne mature se začnejo konec aprila. Kljub temu, da so bili slovenski dijaki ob več kot 30 tednov pouka v šoli, kar je do dvakrat več kot v nekaterih drugih državah po svetu, bodo morali konkurirati ostalim mednarodnim dijakom po svetu. "Nemogoče je od dijakov pričakovati, da bodo tekmovali proti dijakom iz držav, ki so imele šolanje na daljavo mogoče dva ali tri mesece. Želeli bi poudariti, da je program mednarodne mature dvoletni program, torej smo skoraj polovico programa opravili preko spleta," so svojo stisko izpostavili dijaki programa mednarodne mature, ki ga izvajajo na treh slovenskih šolah: Gimnaziji Bežigrad, II. gimnaziji Maribor in Gimnaziji Kranj. 

Zato so na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter slovensko vlado poslali odprto pismo, v katerem so poudarili, da "so spregledani v javnih razpravah in niso deležni prilagoditev, ki so jih denimo imeli v tujini." Odprto pismo je sicer podpisala večina dijakov mednarodnega programa – 62 od 98 dijakov.

Dijaki imajo rešitve, na ministrstvu pravijo, da o mednarodni maturi ne morajo odločati

Poglejmo, zakaj se dijaki tako počutijo. Po njihovih besedah v pismu so v organizaciji za mednarodno maturo (International Baccalaureate Organization – IBO) že pred meseci predlagali, da se mednarodna matura lahko izpelje na dva načina. Prvi je, da dijaki pišejo mednarodno maturo. V tistih državah, kjer je zaradi covidnih okoliščin ne bi mogli izvesti, pa bi veljal sistem 'brez izpita' (non-exam route). "Že takrat so v IBO objavili, da od dijakov iz držav, ki so v karanteni več kot osem mesecev, ni mogoče pričakovati, da bi maturo pisali," so pojasnili dijaki v pismu. 

V sistemu 'brez izpita' se upoštevata 'predvidena ocena' (predicted grade) in 'raziskovalna naloga' (internal assessments). Profesor zaključi končno oceno na podlagi teh dveh kriterijev. "Predicted grade se določi tako, da profesor oceni celotno delo dijaka in njegove ocene v tretjem in četrtem letniku ter na podlagi tega zaključi oziroma napove njegovo oceno. Internal assessments pa je raziskovalna naloga, ki traja dve leti in tudi sicer vpliva na končni šolski uspeh ter predstavlja od 20 do 45 odstotkov ocene, v primerih, ko se matura izvaja," je pojasnil predsednik Skupnosti dijakov Gimnazije Bežigrad Simon Trussevich.

A na našem ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so nam danes zatrdili, "ministrstvo in Slovenija nimata vpliva na odločitve za izvedbo te mature, saj je to v pristojnosti IBO organizacije, ki to maturo organizira in tudi določa vse postopke ter roke za izvedbo in pravila".

Vlade po svetu so prevzele pobudo IBO in odpovedale maturo v svojih državah 

Anglija je to storila že februarja, večina držav pa je v kasnejših mesecih sledila njenemu zgledu. Zaključne izpite so tako odpovedali na Filipinih, v Ekvadorju, Kanadi (Peel, Halton in York, Kitchener, Cambridge), Indoneziji, Iranu, ZDA (Zvezno okrožje Kolumbija, New York mesto, New Jersey, Nova Mehika, Pensilvanija, Michigan, Florida, Miami, Teksas, Oregon, Kolorado), Kolumbiji, Mehiki, Savdski Arabiji (Riad), Češki, Irski, Italiji, Romuniji, Turčiji, Nigeriji (Lagos), Libanonu, Kuvajtu, Grčiji, Bolgariji, Estoniji in v drugih državah, so našteli dijaki v pismu. 

V Združenih arabskih Emiratih so se na primer dijaki lahko sami odločili, ali bodo mednarodno maturo pisali ali se jim bosta upoštevala 'predvidena' ocena in raziskovalna naloga. "Pomembno je omeniti, da so dijaki v skoraj vseh državah, ki smo jih našteli, imeli veliko boljše pogoje – bili so v šolah dlje časa, bili so manj obremenjeni ... " so izpostavili dijaki v pismu.

Uspeh na mednarodni maturi se določa po Gaussovi krivulji 

To pomeni, da se bodo dijaki v Sloveniji kosali z dijaki iz držav, kot sta Kitajska in Južna Koreja, ki sta bili v karanteni znatno manj kot naši dijaki. Polega tega v teh dveh državah že v osnovi dosegajo boljše rezultate, so opomnili dijaki v pismu: "Prav tako so odpovedale maturo države, ki tradicionalno slabše pišejo maturo, kot je na primer Latinska Amerika, kar bo za nas zgolj poslabšalo že zahtevno krivuljo." 

'Online znanje se ne more primerjati z znanjem, dobljenim v šoli'

Bodoči mednarodni dijaki so izpostavili, da vprašanje pisati maturo ali ne, ni vprašanje lenobe ali pomanjkanja motivacije: "Žal se znanje, pridobljeno 'online', ne more primerjati s tistim, ki je dobljeno v šolah in dijaki drugih držav preprosto niso imeli teh problemov, ki smo jih imeli mi," so prepričani.

Eden izmed bežigrajskih bodočih mednarodnih dijakov, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da so se nekateri dijaki bolje, drugi pa slabše prilagodili na šolanje od doma. A je ob tem opozoril, da so ocene, ki so jih pridobili med šolanjem na daljavo, bistveno boljše kot tiste iz šolskih klopi. Po njegovem mnenju to pomeni, da pridobljeno znanje na daljavo ni enako tistemu v šoli. Slabši rezultati so se pokazali tudi, ko so dijaki pisali različico poskusne slovenske mature za mednarodni program, je še zatrdil dijak.

Ob tem ni zanemarljivo niti dejstvo, da v naši državi mednarodne mature ne pišejo zgolj slovenski dijaki. Mnogo tujih dijakov, ki se šolajo v oddelku mednarodne gimnazije v Sloveniji, trenutno čaka v svojih matičnih državah in upa, da bodo sploh lahko prišli v Slovenijo, če matura bo. "Mednarodne prometne povezave so močno oslabljene zaradi novega koronavirusa in veliko naših dijakov morda sploh ne bo moglo priti v Slovenijo, če pa bodo imeli to možnost, bodo zanjo morali plačati stotine evrov, kar je v njihovem primeru lahko enako mesečni plači njihovih staršev," so dijaki izpostavili problem v pismu, ob tem pa še poudarili, da tisti dijaki, ki ne bodo mogli priti v Slovenijo, mature ne bodo opravili – tako naj bi jim bilo rečeno.

Pismo so bodoči mednarodni maturanti napisali v upanju, da bo šolsko ministrstvo prevzelo pobudo in naredilo tako, kot so že pred nami druge države. "Naprošamo vas, da poskrbite tako za slovenske dijake kot tujce na našem programu," so strnili v pismu.

Na težave že opozarjali dijaki splošne in poklicne mature

Ob tej priložnosti je dobro znova opozoriti, da je matura ena pomembnejših prelomnic v življenju mladih, ki že v običajnih razmerah povzroča veliko stresa in skrbi. Zdaj dodatne stiske mladim povzroča še covidna situacija, ki jim zastavlja vrsto vprašanj in dodatnih bremen. In kot smo že pisali pred kratkim: odgovorov, kako, kaj in kdaj, od pristojnih ni. Po izjavi ministrice Simone Kustec, da so se vprašanja lani v praksi "kar nekako sama od sebe razrešila", so ji dijaki sporočili, da tako ne gre več: "Želimo in zahtevamo, da težavo 9.000 poklicnih in 7.000 splošnih slovenskih maturantov končno uvrstite med prioritetne naloge." Tudi oni so v odprtem pismu opozorili, da jim problemov ne povzročata zgolj slaba kakovost izobraževanja na daljavo ter neprestano prekinjanje klasičnega šolanja, temveč tudi nejasni dolgoročni načrti pristojnih institucij in predvsem dejstvo, da z njimi niso seznanjeni do zadnjega trenutka. "Delne informacije in nepremišljeni odgovori so nas postavili v situacijo, v kateri se naša prihodnost zdi nejasna," so poudarili.

Probleme dijakov sicer zaznavajo ravnatelji po vsej Sloveniji. "Doživljajo psihične stiske, zdravstvene težave, vse to ravno zaradi teh neznank, ki so se jim postavljale na pot," je pred nedavnim opozorila Fani Al-Mansour, predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije.

Skrbijo pa tudi podatki slovenskih organizacij, da je duševno počutje mladih vse bolj majavo. Narašča število psihičnih stisk, samopoškodb in samomorilnih misli, o čemer smo prav tako izčrpno pisali.