Skozi Maribor kmalu brez vinjete? 'Cestninjenje je tukaj popolnoma nezakonito'

"Dars za vožnjo čez Maribor po 'hitri cesti', ki to sploh ni, že vrsto let nezakonito pobira cestnino oziroma zahteva uporabo vinjete," so jasni v Stranki mladih – Zeleni Evrope, ki so ob podpori mariborske občine prevzeli pobudo za izločitev mariborske vzhodne obvoznice iz vinjetnega sistema cestninjenja. S predstavitvijo pravnih in okoljskih argumetov se zdaj tako obračajo na Ministrstvo RS za infrastrukturo.

"Po prebiranju vladne uredbe o merilih za kategorizacijo cest in zakona o cestninjenju ugotavljamo, da 'hitra' cesta, ki pelje skozi Maribor ne izpolnjuje pogojev za to, da bi lahko bila imenovana hitra in / ali cestninska cesta," je na novinarski konferenci uvodoma razloge za izpostavitev problematike cestninjenja oziroma obvezne uporabe vinjet na hitri cesti skozi Maribor navedel Igor Jurišič, predsednik Stranke mladih - Zeleni Evrope in mariborski mestni svetnik.

"Zakon o cestninjenju namreč navaja, da so cestninske ceste tiste, ki imajo, razen na posebnih mestih, označena dva prometna pasova, na vsakem od fizično ločenih vozišč pa odstavni pas ali niše. Od vstopa na mariborsko hitro cesto do tako imenovane 'bob-steze' pri koncu dvoetažnega mostu pa ni niti ene odstavne niše, kaj šele odstavnega pasu," ugotavlja Jurišič. Cesta se na določenih odsekih celo zoži v le en pas, prva odstavna niša pa je šele v Košakih, a ni primerno označena. "Nekdo, ki bi torej potreboval odstavno nišo, jo vidi ko je že prepozno," poudarja mariborski mestni svetnik in dodaja, da po tej kategorizaciji to tako ne more biti cestninska cesta.

Zakon o cestninjenju (ZCestn) navaja tudi, da je lahko cestninska cesta tudi takšna, ki je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto. "Če pogledamo avtocesti, ki prihajata iz Gruškovja in iz Ljubljane ter se povezujeta na avtocesto, ki pelje proti Šentilju in proti Madžarski, vidimo, da pot čez Hoče, Bohovo in dalje čez Maribor pod nobenim pogojem ne morebiti konkurenčna vzporedni avtocesti, saj do zaključka avtocest A1 in A4 do začetka te 'hitre ceste' stoji kar šest semaforiziranih križišč, omejitev pa je 70 kilometrov na uro. In takšna cesta nikakor ne more biti konkurenčna avtocesti," pravi Jurišič.

V Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest, je sicer pet sklopov, cesta, ki se jo kategorizirati kot avtocesta ali hitro cesto, pa mora od teh petih izpolnjevati vsaj tri. "Povezovanje države s sosednjimi državami, povezovanje naselij z nad 50.000 prebivalci, cestna povezava na razdalji nad 100 kilometri, delež tranzitnega prometa nad 15 odstotki," našteva svetnik in dodaja, da pa vsaj tri od teh meril absolutno ne držijo. "Cesta, ki poteka čez Pobrežje se ne more kategorizirati kot cesta izven naselja. Cesta, ki je dolga slabih deset kilometrov, ne more biti cesta, ki se tretira kot tista na razdalji 100 kilometrov. Pri naseljih Bohova in Pesnica pa ne gre za naselji s 50.000 prebivalci. Tri točke torej odpadejo, kar pomeni, da izpolnjuje zgolj dve, pa še ti zelo pogojno." Mariborska vzhodna obvoznica se prav tako ne povezuje s sosednjimi državami, saj se konča z odvzemom prednosti v pesniškem rondoju.

Ne glede na našteto, država cesto Tezno–Pesnica z dolžino 7,22 kilometra uvršča v sistem hitrih cest, kar je - tako Jurišič - popolnoma v nasprotju z uredbo, ki govori o kategorizaciji javnih cest in hkrati v nasprotju z zakonom o cestninjenju, ki zahteva določene predpostavke, da se na tej cesti sploh lahko pobira cestnina.

Poleg zakonskih razlogov pa v prid izvzetju ceste iz sistema cestninjena po mnenju Jurišiča govorijo tudi okoljski. Še posebej poleti, na vrhuncu turistične sezone, se namreč močno poveča tranzit preko mestnega središča, kar povzroča večje onesnaženje, povečano koncentracijo prašnih delcev in hrup – na škodo prebivalcev Maribora. "Mariborčani bi lahko bistveno bolj kakovostno živeli, če bi to cesto lahko koristili za lokalni promet, čemur je tudi namenjena, saj bi tranzitni promet potekal po avtocesti, ki pelje vzporedno oziroma okrog Maribora in povezuje dva avtocestna kraka z drugima dvema."

Kaj bodo nadaljnji koraki in kaj želijo narediti? 'Upamo na to, da bo ministrstvo spoštovalo svoje lastne predpise'

V prvi fazi bodo ministrstvo zdaj 'prijazno opozorili', da je Uredba o kategorizaciji državnih cest v nasprotju z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest in Zakonom o cestninjenju in jih prosili, da to nepravilnost odpravijo. "Verjamem, da bo ministrstvo uvidelo, da krši predpise, ki jih je samo pripravilo," je optimističen mestni svetnik, ki pa ne želi napovedovati, kaj bo, če ministrstvo ne bo postopalo v skladu z njihovimi pričakovanji. "Verjamemo v to, da se bo dalo z ministrstvom uspešno dogovoriti in da bodo uvideli, da je zadeva napačno kategorizirana ter da bodo Mariborčani lahko že kmalu uporabljali to cesto brez obvezne vinjete. Ta v največji meri bremeni namreč prav tukajšnje prebivalce. Tisti, ki pride iz Kopra, Ljubljane, zagotovo ima vinjeto in te ceste ne bo koristil kot zamenjavo za avtocesto, razen če bo imel v mestu opravke. Tisti, ki vinjete nimajo, pa bodo najverjetneje že prej našli drugo pot."

Pobudo je podprla tudi Mestna občina Maribor (MOM). "Mariborska občina si na čelu z županom Sašo Arsenovičem že od začetka nastopa mandata prizadeva in deluje v smeri ukinitve vinjetnega sistema cestninjenja na vzhodni obvoznici, kar je bil tudi eden izmed ciljev koalicijskega sporazuma," so zapisali v sporočilu za javnost.

"Pobuda prihaja ob pravem času – v času turistične sezone in prometnih konic. Tudi mi bi radi opozorili na stanje, ki je skorajda nevzdržno. Od severa do juga mesta namreč nimamo kategorizirane necestninske ceste, s tem pa obremenjujemo središče mesta, kar je v popolnem nasprotju s trajnostno strategijo, ki ji želimo slediti," izpostavlja mariborski podžupan Samo Peter Medved.

Dars za prenos lastništva oziroma spremembo kategorizacije želi 64 milijonov

Prvi odsek hitre ceste je bil po besedah Medveda zgrajen celo s sredstvi iz občinskega sporazuma, pa morajo danes Mariborčani za vožnjo po njej plačevati. "Dobili smo avtocesto in bilo je rečeno, da bo, ko bo ta zaživela, hitra cesta prešla pod Direkcijo RS za infrastrukturo (Drsi) in bo postala necestninska cesta," razlaga Medved in dodaja, da se je na nedavnih razgovorih z infrastrukturnim ministrstvom problem le 'skristaliziral'. "Ta hitra cesta je v osnovnih sredstvih Darsa in ta zahteva, da se lastništvo oziroma kategorizacija prenese odplačno – gre za znesek 64 milijonov evrov," pojasnjuje mariborski podžupan. A denarja za to v državnem proračunu seveda ni. So pa našli drugo rešitev. "To se da rešiti po bistveno lažji poti, če je le politična volja. Podoben primer je namreč Mariborska cesta v Celju, ki je bila prav tako v osnovnih sredstvih Darsa. To se je lani s sklepom iz teh sredstev izvzelo, pri čemer so se osnovna sredstva zato razliko zmanjšala. To bi lahko naredili tudi v Mariboru."

Na težavo z obvezno uporabo vinjete pred časom opozarjali s 'smeškoti'

V Stranki mladih – Zeleni Evrope so na problematiko cestninjenja na mariborski vzhodni obvoznici opozorili že pred približno pol leta. 14. novembra 2018 je organizacijski sekretar stranke Otto Schönwetter na uvozu na hitro cesto na Pobrežju preko dopolnilnega znaka, ki zapoveduje uporabo vinjete, zalepil plakat s smeškom.

"Namen akcije je bil, da s tem prekrškom, ki ne ogroža varnosti v cestnem prometu, postane stranka v postopku, v katerem smo želeli dokazati da 'hitra cesta' čez Maribor ne izpolnjuje zakonskih pogojev za cestninsko cesto," je danes razložil Jurišič. A neuspešno, sekretarja nihče ni kaznoval. "Sekretar je upal, da bo dobil kazen, zato da bo lahko v postopku nadalje dokazoval, da ta znak dejansko tja ne sodi. Dars nikakor ni reagiral, kar pomeni, da se tudi sami zavedajo, da ta cesta verjetno ne spada pod cestninsko, ter da bi, ko bi se stvari na sodiščih začele odvijati, njihova predpostavka padla."

Jurišič tudi meni, da če bi nekdo, ki so ga oglobili zaradi vožnje po hitri cesti brez vinjete, začel postopek, v katerem bi skušal dokazati, da to sploh ni hitra cesta, bi verjetno uspel. "A oglobijo večinoma tujce, ki pa se tega ne gredo. Verjamem, da si nihče ne upa v to zakorakati. Ravno danes je tam potekala košnja trave, ki ni bila z nobenim znakom označena. Dejansko je nekdo z ročno kosilnico kosil travo na robu ceste, kar pomeni, da če bi Dars to cesto obravnaval kot hitro cesto, bi uredil oznake, zoženje v en pas - torej vse, kar je potrebno za varnost delavcev in prometa. Torej tudi s svojimi dejanji Dars te ceste očitno ne smatra kot takšne."

Po odpravi vinjet skozi predor Markovec, so se 'zbudli' tudi Štajerci

Mariborčani so se sicer aktivneje začeli spraševati zakaj je vinjeta na mariborski hitri cesti sploh potrebna po marcu 2017 - takrat so na Primorskem namreč dosegli odpravo vinjet za predor Markovec. Nekdanji mariborski župan Andrej Fištravec je nato na infrastrukturno ministrstvo naslovil odprto pismo. V pismu je tedanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiču opozoril, da si tudi v Mariboru že več let  želijo odprave vinjet na tej skoraj 10-kilometrski relaciji. "S to odločitvijo se je odprla možnost, da se podobna odločitev upravičeno sprejme tudi kje drugje. Za to možnost se namreč že od leta 2012 zavzemamo tudi na Mestni občini Maribor, kjer smo v zvezi s tem prejeli že več pobud s strani občanov," je med drugim zapisal Fištravec.

Konkretnih odgovorov Mariborčani nikoli niso prejeli, je pa Gašperšič, ki je kot infrastrukturni minister lani junija opravljal tekoče posle, na obisku v Mariboru in ob robu podpisa pogodbe za gradnjo cestnega podvoza pod železniško progo in prenovo Magdalenskega parka, dejal, da vendarle obstaja politična volja za ukinitev vinjetnega režima na hitri cesti skozi Maribor. "Ključno je, da se to cesto prenese iz upravljanja Darsa v upravljanje Direkcije RS za infrastrukturo. Ta cesta je bila namreč za ta korak predvidena že ob izgradnji same avtoceste oziroma mariborske vzhodne obvoznice leta 2010. Takrat se ta prenos ni izvršil, potem je bila sama hitra cesta vknjižena in z zakonom vključena v osnovna sredstva Darsa, zdaj pa je treba to zadevo na ta način urediti – torej lastniško izvesti ta prenos. Na ta način bo ta cesta postala ena od državnih cest in posledično se bo uredilo to, da ne bodo potrebne več vinjete," je izpostavil.

A kako do tega čim prej priti, Gašperšič ni omenjal, dejal je le, da je to stvar dogovora. "Treba je izvesti cenitev same ceste in potem doseči dogovor, kako se bo to preneslo in ustrezno finančno uredilo. To so koraki, ki bodo potem to cesto ustrezno umestili v omrežje državnih cest, ne pa tako kot zdaj, ko obstaja kot neko slepo črevo avtocestnega sistema. V tem pogledu sistemsko ni ustrezno urejena."