Rdeči Križ Slovenije in Karitas prejela 4056 vlog prosilcev za pomoč po ujmah

Iz Rdečega Križa Slovenije so sporočili, da so na njihovih območnih združenjih do danes zjutraj prejeli 183 vlog A in 2323 vlog B. V torek zjutraj pa bodo imeli še bolj natančne številke. "O zneskih v tem trenutku ne moremo poročati, čeprav imamo izdelane približne izračune, regijske komisije sicer še niso pričele z delom," so sporočili.

Iz Slovenske Karitas so sporočili, da točne številke o zbranih vlogah še nimajo, saj se te hitro spreminjajo. Zjutraj pa je bilo vnešenih 200 vlog A in 1350 vlog B. Dodali so tudi, da bo, če bo zamudnik imel utemeljen razlog za zamudo in če bo komisija še v postopkih obravnavanja vlog, sprejela tudi zamudnikovo vlogo in jo obravnavala.

Poudarjajo še, da zamud ne pričakujejo, saj so vsem gospodinjstvom, ki so že dobili pomoč iz sredstev Karitas, na dom po pošti pravočasno poslali vlogo. "Če bo kdo izpadel iz sistema te pomoči iz javnih sredstev, bo dobil ustrezno pomoč iz sredstev Karitas in drugih humanitarnih organizacij," so še zapisali.

Podatkov o tem, da nekateri iz zbirnih centrov odnašajo večje količine materiala, pa na Rdečem križu niso prejeli, ljudje namreč prihajajo po tisto, kar potrebujejo, v povsem običajnih količinah. Prav tako pa imajo za tovrstne primere tudi posebne komisije, ki preverjajo potrebe in v skladu s pravilniki ukrepajo.

"Na Rdečem križu tovrstne težave sicer učinkovito preprečujemo, saj smo se iz preteklih izkušenj naučili, kako lahko izjemna solidarnost ljudi in pretirano ter nekontrolirano pozivanje k zbiranju materialne pomoči hitro privede do polnih skladišč in s tem povezanih težav," so še sporočili.

Iz Slovenske Karitas so prav tako sporočili, da njihovi sodelavci na lokalni ravni takih primerov ne poznajo. Karitas ima namreč popisanih 3100 gospodinjstev, ki jim je že nudila finančno ter materialno pomoč, tako da je pregled zelo dober. Pomoč pa se deli glede na število članov gospodinjstva in glede na potrebe zaradi škode.

Največji problem je nekontroliran direkten dotok materiala iz različnih civilnih pobud, od posameznikov in manjših organizacij, kjer se zbira vse mogoče, menijo v Karitas. Dodali so, da pa je enako problematično tudi zbiranje pomoči s strani posameznikov preko družabnih omrežij ali v živo, ki je sicer lahko pošteno, v nekaterih primerih pa lahko gre tudi za zlorabo.

Tudi na policiji doslej niso prejeli prijav o zlorabah, so pa takoj, ko so zasledili objave na družbenih omrežjih in v medijih, začeli preverjati, ali v omenjenih primerih obstaja sum kakršnegakoli kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.

Če se bo izkazalo, da višina odobrenih sredstev presega razpoložljiv znesek javnih sredstev iz vladnega sklepa, bodo v okviru transparentnosti in odgovornosti prizadevanja vlade usmerjena k zagotavljanju dodatnih sredstev. V primeru, da bodo namenska javna sredstva na podlagi ocene vlog ostala neporabljena, se bo odobrena višina pomoči sorazmerno povečala za prvo in drugo škodno stopnjo.

Poslanci ta teden znova o interventnem zakonu

DZ se bo ta teden sestal na izredni seji, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi ter predlog rebalansa letošnjega proračuna. O sklicu seje se bo danes dogovoril kolegij predsednice DZ.

Ukrepe za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi je vlada razdelila v štiri sklope, in sicer na pomoč prebivalcem, gospodarstvu, občinam ter sanacijske ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Ukrepi naj bi v veljavo stopili s 1. septembrom, večina jih bo veljala do konca leta.

Na poslanskih klopeh bo ob tem tudi predlog rebalansa letošnjega proračuna, s katerim vlada namenja 520 milijonov evrov za odpravo posledic poplav ter pomoč prizadetim. Razporedila jih je na poseben podprogram, ki so ga odprli na ministrstvu za finance.

Še pred obravnavo na izrednem plenarnem zasedanju pa omenjena predloga čaka obravnava na matičnih delovnih telesih, ki bodo predvidoma zasedala v prvi polovici tedna. Predlog rebalansa proračuna mora tako še skozi sito odbora DZ za finance, predlog interventnega zakona pa bo po doslej znanih informacijah obravnaval odbor DZ za infrastrukturo.

Tako predlog rebalansa kot predlog interventnega zakona bo DZ predvidoma obravnaval v četrtek, o sklicu seje pa se bo danes dogovoril kolegij predsednice DZ. Glede na napovedi je pričakovati polno podporo vseh strank zakonu, tudi opozicije.

Vlada pa je pripravila tudi sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu in ga poslala v DZ. Slednji bo o tem odločal dan po potrditvi interventnega zakona, predvidoma v petek.