Bodo 58-letniki od prihodnjega leta res lahko zaprosili za krajši delovnik?

Te dni so se mediji v regiji razpisali o tem, da bo Slovenija s prihodnjim letom uvedla skrajšani delovni čas za tiste, ki so pred upokojitvijo. Na to so spomnili tudi v Levici, ki ji pripada Luka Mesec, čigar ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je novo zakonodajo tudi pripravilo. Gre za Zakon o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki so ga poslanci Državnega zbora 20. junija letos sprejeli na izredni seji. 

Toda, zakon še ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zato še ne velja. Razlog pa: pobuda za referendum. "Glede uveljavitve ZUTD-I je bilo namreč odobreno zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma," so nam pojasnili na ministrstvu za delo. Pobudo za zbiranje podpisov za referendum je sedem dni po sprejetju zakona podal Sindikat delavcev migrantov Slovenije.

Novelo zakona o urejanju trga dela je vlada pripravila s ciljem izboljšanja socialne varnosti brezposelnih, povečanja delovne aktivnosti starejših brezposelnih ter preprečevanja predčasnega upokojevanja. Med drugim uvaja tudi ukrep, s katerim naj bi starejši delavci dlje časa ostali delovno aktivni.

Predvidena je namreč ureditev možnosti krajšega delovnega časa za delavce pred upokojitvijo. "Gre za ukrep za podaljševanje delovne aktivnosti in izhaja iz izhodišč za reformo pokojninske in invalidske zakonodaje, hkrati pa sledi tudi Priporočilu MOD št. 162 o starejših delavcih, po katerem naj bi se sposobnostim starejših delavcev prilagodile oblike delovnega časa, ki jih pretirano obremenjujejo," pravijo na ministrstvu.

In kaj predvideva ukrep, ki so ga poimenovali 80/90/100? Delavec in delodajalec se lahko pod določenimi pogoji dogovorita, da se pred upokojitvijo delavcu skrajša delovni čas. Pogoji so, da je zaposleni za polni delovni čas dopolnil 60 let ali da ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. V tem primeru se lahko dogovorita o spremembi pogodbe o zaposlitvi in opravljanju dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa. Predlog lahko poda sam delavec ali delodajalec.

Kot pravijo na ministrstvu, je posebnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo v tem, da se zaradi dogovora o opravljanju dela s krajšim delovnim časom in stimulacije delavca na novo določa pravica do osnovne plače v višini 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas. "Na takšen način se bo spodbudilo delavce in delodajalce, da bodo z namenom prilagoditve delovne obremenitve delavca omogočili opravljanje dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, delavec bo upravičen do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, kot sicer velja za krajši delovni čas v skladu s 67. členom ZDR-1, z izjemo, da bo v tem primeru njegova osnovna plača za 10 odstotkov višja in bo znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas," so pojasnili na ministrstvu. 

Za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa se bo štelo, da so plačani 100-odstotni prispevki. To pomeni, da vključitev v ta ukrep ne bo vplivala na osnovo za odmero pokojnine. "Delodajalec bo obračunal in plačal prispevke od plače, ki bo pripadala delavcu, ki bo koristil ukrep krajšega delovnega časa pred upokojitvijo. V predlogu sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa je predvideno, da se plača, ki jo zavarovanec prejme v posameznem letu zavarovanja z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas," še dodajajo na ministrstvu.

Za ukrep bo veljalo prehodno obdobje, tako da bo v prvih dveh letih veljal tudi za delavce, ki bodo dopolnili 58 let, od leta 2027 pa se bo pogoj starosti vsako leto zvišal za tri mesece, dokler ne bo leta 2035 dosegel starost 60 let. 

Če zakona ne bo "ustavil" referendum, bi se predlagani ukrep 80/90/100 začel uporabljati že s 1. januarjem 2026, ko začnejo veljati tudi spremembe in dopolnitve zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na Gospodarski zbornici (GZS) pozdravljajo nekatere spremembe novele Zakona o urejanju trga dela. "Saj vključuje rešitve, za katere se je GZS tvorno prizadevala, saj gredo v prid tako podjetjem kot delavcem kot starejšim, ki zmorejo in želijo delati nekoliko dlje," pravijo v GZS. Pri tem so izpostavili predvsem tri pomembne ukrepe: spremembo razmerja dela pred upokojitvijo (ukrep 80/90/100), upokojitveni most in podaljšano možno delo upokojencev.

Poleg tega zakon med drugim prinaša zvišanje najnižjega in najvišjega nadomestila za brezposelnost, predvideno je tudi rahljanje mostu do upokojitve ter spodbude za zaposlitev brezposelnih, starejših od 59 let. Novela zaostruje področje agencijskega dela, najnižje plačilo za javna dela je predvideno v višini minimalne plače. Predvidena je tudi dopolnitev pravnih podlag, da se Zavodu RS za zaposlovanje olajša izvajanje posredovanja študentskega dela. Poleg tega bo lahko zavod odklonil posredovanje zaposlitve delodajalcu, zoper katerega je uveden prekrškovni postopek.

A pobudo za zbiranje podpisov za referendum je Sindikat delavcev migrantov Slovenije podal zato, ker novi zakon znižuje nadomestila za brezposelnost čezmejnim delavcem, ki v tujini ostanejo brez zaposlitve. "S tem Slovenija krši evropsko uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da se socialne pravice, pridobljene v drugi državi zaposlitve, ne smejo izgubiti ob prehajanju med državami. To pomeni, da bi moral čezmejni delavec, ki v tujini izgubi službo, prejeti nadomestilo v enaki višini kot domači delavec," so ob podaji pobude v DZ zapisali v sindikatu.