Kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija je tako sklenil, da bodo na junijski seji po skrajšanem postopku obravnaval noveli zakonov o žrtvah vojnega nasilja ter vojnih grobiščih.
S predlagano vladno novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja status civilne žrtve ni več odvisen od vojaške sile, ki ji je bila oseba izpostavljena. Predlagana novela zakona o vojnih grobiščih pa predvideva, da bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobišč posebej obravnavane kot žrtve revolucionarnega nasilja.
Proti obravnavi predlogov po skrajšanem postopku kot tudi samima zakonoma so še pred sejo kolegija protestirali Socialni demokrati, saj naj bi vlada z odpiranjem teh tem vsiljevala vnovične že presežene zgodovinske delitve o dogajanjih med in po drugi svetovni vojni ter želela izenačiti domobrance s partizani oz. narodnoosvobodilni boj s kolaboracijo. V tej opozicijski poslanski skupini želijo, da bi se o rešitvah opravilo širše politično usklajevanje, tako o ustreznosti skrajšanega postopka, kot tudi o drugih vprašanjih.
Na seji kolegija so se proti uvrstitvi zakonskih novel po skrajšanem postopku izrekli poslanci vseh treh opozicijskih strank, LDS, SD in SNS. Poslanci vladajoče koalicije so predlagano odločitev o vrsti postopka sprejeli in s tem sledili mnenju vlade, ki se, kot je dejala generalna sekretarka vlade Mateja Tamara Fajs, zgolj poslužuje poslovniške možnosti, da DZ o manj zahtevnih spremembah odloča po skrajšanem postopku. Z argumentom, da gre pri omenjenih zakonskih novelah za manj zahtevne spremembe, se sicer niso povsem strinjali v zakonodajno-pravni službi DZ, kjer menijo, da pojem zahtevnosti vsebuje tako tehnično kot vsebinsko zahtevnost.
