Skrajševanje čakalnih vrst: namesto rešitev medsebojni očitki

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo glede na sprejeti sklep pri evidenci morebitnih odstopanj še posebej poudaril obračunane stroške za istovrstne zdravstvene storitve pri javnih zdravstvenih zavodih in zdravstvenih izvajalcih s koncesijo. Analizo in evidenco s predlogi za odpravo morebitnih anomalij naj odboru posreduje najkasneje v 60 dneh, se glasi sklep, ki so ga sprejeli na predlog poslancev koalicije. Zanj je glasovalo devet poslancev, proti pa ni bil nihče.

Pač pa niso podprli predlaganih sklepov SDS. V skladu z njima bi moralo ministrstvo za zdravje v 30 dneh pripraviti novelo zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki bi vsebovala dodatne usmerjene ukrepe za tista področja, kjer se čakalne dobe kljub 111 milijonov težkemu ukrepu iz lanskega leta niso skrajšale.

Prav tako bi se moralo ministrstvo lotiti uresničevanja zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, po katerem bi v skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob vključili tudi izvajalce zunaj mreže javne zdravstvene službe.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema iz julija lani in predvidena sredstva za njegovo izvajanje v višini 111 milijonov evrov po oceni SDS niso dosegli želenega učinka. Na terapevtske in diagnostične postopke ter prve preglede je namreč 1. septembra 2022 po njihovem opozorilu skupno čakalo približno 683.500 ljudi, od tega približno 335.200 nad dopustno čakalno dobo. Skupno število čakajočih pa je bilo 31. marca letos že skoraj 715.500, od tega jih je skoraj 382.000 čakalo nad dopustno čakalno dobo.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je pozvala, da obdobna poročanja o izvajanju ukrepa iz julija lani izkoristijo za izboljšanje zdravstvenega sistema. Vlada je po njenih besedah že pripravila predlog sprememb 15. člena zakona, ki zajema izvajanje zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Vlada s predlogom, ki ga je potrdila 9. junija, še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane zdravstvene storitve.

Prav tako je vlada po besedah državne sekretarke že potrdila predlog zakona o digitalizaciji zdravstva. Ta je po pojasnilu vlade eden prvih zakonskih predlogov v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Ukrepi, povezani s spremembami na ZZZS, pa bodo na vladi kmalu, je napovedala. Doseči je treba nadzor nad javno zbranim denarjem in postaviti takšno javno mrežo, kjer bo kakovost storitev na prvem mestu, je sklenila.

Leta 2018 8000 napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro, v letošnjem letu naj bi jih bilo 87.000

Po statističnih podatkih, ki jih je izpostavil direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu Aleš Šabeder, je bilo leta 2018 izdanih približno 8000 napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro, v letošnjem letu pa naj bi jih bilo po projekcijah 87.000. Napotnic s stopnjo nujnosti hitro pa je bilo v letu 2018 147.000, letos pa naj bi jih bilo 301.000.

Po mnenju Jelke Godec iz SDS tisti, ki je del problema, ne more reševati problema. Že 20 let namreč isti ljudje govorijo, kako skrajšati čakalne dobe, je dejala. Opazila je, da se interventni zakon zelo izkorišča. Po njenih navedbah lahko zdravnik v skladu s tem zakonom namreč storitve, ki jih ni opravil v rednem času, izvaja po podjemnih pogodbah.

'Soočamo se s covidnim repom'

Tereza Novak iz Svobode pa je opomnila, da zdajšnja vlada rešuje vprašanja, ki so se nabirala že leta in se jih ni lotila nobena vlada pred njo. Poleg tega se mora po njenem opozorilu soočiti s t. i. covidnim repom. V času epidemije covida-19 namreč številni bolniki niso prišli do ustreznih zdravstvenih storitev. Strinjala pa se je, da je treba interventni zakon iz lanskega leta dopolniti, kar pa tudi delajo.

Njen kolega iz poslanske skupine Robert Janev je menil, da se o dolgih čakalnih vrstah danes ne bi pogovarjali, če bi bil način življenja prebivalcev bolj zdrav in če bi v preteklih obdobjih delovali bolj preventivno. Sicer pa kot najbolj pomembno pri obravnavani temi vidi vprašanje, kdo bo "stražil stražarja". Pohlep v zdravstvu in farmacevtski industriji je namreč po njegovem opažanju zelo velik.

V NSi medtem po besedah Ive Dimic menijo, da bi morali imeti zasebni izvajalci možnost, da opravljajo storitve v primerih, ki so nad dopustno čakalno dobo. Po njeni oceni ni razumljivo, zakaj jim to ni dovoljeno. "Če pa gre bolnik na operacijo v tujino, bo ZZZS povrnil vse stroške," je opomnila. V poslanski skupini NSi želijo, da bi zasebnikom dali omenjeno možnost.