'Skriva se ogromno odhodkov, ki jih ni mogoče upravičiti'

Predsednik republike Danilo Türk, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj so si v Begunjah ogledali vajo reševanja s podporo helikopterjev Slovenske vojske in Letalske policijske enote. Predsednik republike si je vajo pri gradu Kamen ogledal, ker ga je zanimala izurjenost in usposobljenost, za katero po njegovih besedah "vsi vemo, da zahteva zelo dobro sodelovanje vojske, policije in gorske reševalne službe." V pogovorih z udeleženci vaje je izvedel, da je njihova opremljenost primerna, zavzel pa se je za večjo previdnost pri rebalansih državnega proračuna, da ne bi "prizadeli vitalne funkcije, kot je reševanje".

V pogovoru z novinarji se je dotaknil tudi širšega problema urejanja prostovoljstva pri nas, kjer predvsem računa na novi zakon o tem področju. Gorski reševalci morajo po Türkovem mnenju uživati poseben položaj in jih pri spremembah zdravstvenega zavarovanja ne velja enačiti z adrenalinskimi športniki.

'Skriva se ogromno odhodkov, ki jih ni mogoče upravičiti'

Ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je izpostavila, da bo razpoložljivih 50 ur usposabljanja na leto v prihodnosti premalo, saj število nesreč v gorah narašča. Po njenem mnenju bi veljalo razmisliti tudi o profesionalni službi, saj reševalci prek poletja vse težje zagotavljajo dnevno dežurstvo na Brniku in posredovanje ob nesrečah.

Z rebalansom proračuna bodo po besedah ministrice sredstva za obrambo zmanjšana za približno 50 milijonov evrov, kar pomeni, da bodo pri sistemu zaščite in reševanja varčevali predvsem pri investicijah in ne usposabljanju, pri vojaškem segmentu pa pri dohodkih zaposlenih. Moti jo, da krčimo stroške pri nacionalni varnosti, ne pa pri javnem sektorju, kjer se po mnenju Jelušičeve "skriva ogromno odhodkov, ki jih ni mogoče upravičiti".

Samo letos posredovali 93-krat

Vodja Gorske reševalne zveze Slovenije Igor Potočnik je bil vesel visokega obiska, saj so predsednika in ministrico poleg usposobljenosti želeli seznaniti tudi s težavami, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. V času dežurstva reševalcev na Brniku pa je zlasti vesel dobrega sodelovanja vojske in policije, saj na ta račun zagotavljajo intervencije v nekaj minutah.

V letošnjem letu so imeli 93 posredovanj, od tega 13 s smrtnim izidom, večino v zimskem času zaradi snežnih plazov, je pojasnil Potočnik. Skoraj polovico nesreč predstavljajo jadralni padalci, kjer so poškodbe običajno precej hude, med drugimi adrenalinskimi športi pa je Potočnik izpostavil predvsem prosto smučanje.