V Konfederaciji sindikatov 90 (KS 90) Slovenije so spomnili, da bodo morali kandidati za zaposlitev skladno z direktivo pravočasno dobiti informacijo o začetni plači oziroma plačnem razponu, zaposleni bodo imeli pravico do informacij o povprečnih plačah za primerljivo delo, delodajalci pa bodo morali zagotavljati preglednejša in objektivna merila vrednotenja dela.
Namen teh pravil ni razkrivanje osebnih plač posameznih sodelavcev, temveč preprečevanje neupravičenih razlik in diskriminacije, je poudaril predsednik KS 90 Damjan Volf.
"V EU ženske še vedno v povprečju zaslužijo 11,1 odstotka manj na uro kot moški, kar opozarja na širše strukturne neenakosti, povezane tudi z vrednotenjem poklicev, možnostmi napredovanja in razporeditvijo skrbstvenega dela. Toda pravičnost pri plačilu ne sme biti samo vprašanje spola, temveč tudi vprašanje preglednega vrednotenja dela, poštenih dodatkov, napredovanj in odpravljanja neupravičenih razlik med zaposlenimi," je utemeljil.
Delavec, ki opravlja zahtevno in odgovorno delo, mora po njegovih besedah razumeti, kako je njegova plača določena in zakaj se razlikuje od plačila za primerljivo delo.
V KS 90 razumejo, da morajo biti pravila sorazmerna in izvedljiva, a opozarjajo, da spoštovanje delavskih pravic ni birokratska ovira, temveč temelj odgovornega gospodarstva. Če podjetje zna do zadnjega centa izračunati stroške materiala, energije, logistike in ustvarjenega dobička, mora znati tudi pojasniti, po kakšnih merilih vrednoti delo ljudi, ki ta dobiček ustvarjajo, je izpostavil predsednik KS 90.
"Preglednost ne pomeni, da morajo imeti vsi enako plačo, temveč da morajo biti razlike utemeljene z objektivnimi in preverljivimi merili. Pravičnost ne pomeni, da vsi dobijo enako, temveč da nihče ni prikrajšan zaradi meril, ki jih ne pozna, ne razume ali jih ne more izpodbijati," je pristavil.
V KS 90 v tej luči od ministrstva gospodarstvo, delo in šport zahtevajo jasno časovnico prenosa evropske direktive, njeno vsebinsko obravnavo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in enakovredno sodelovanje reprezentativnih sindikatov pri oblikovanju zakonskih rešitev.
Zahtevajo pregledna merila za določanje plač in napredovanj, učinkovito pravno varstvo pred diskriminacijo, dostop zaposlenih do zakonsko predvidenih informacij ter ustrezne sankcije za kršitve.
Če delodajalec lahko spremlja vsako minuto delavčevega dela, mora biti tudi delavcu omogočeno razumeti, kako je njegovo delo ovrednoteno, je izpostavil Volf. "Ne moremo graditi sodobnega gospodarstva na zastarelem razumevanju, da so plače nekaj, o čemer se odloča za zaprtimi vrati, zaposleni pa naj bodo zadovoljni že s tem, da imajo delo," je pristavil.
Direktiva je v veljavi od leta 2023. Ministrstvo za delo je pod ministrom Luko Mescem osnutek zakona pripravilo in poslalo v obravnavo na ESS, a se ta usklajevanja niso zaključila. Posebej kritični so bili delodajalci, ki so nasprotovali obvezni javni objavi začetnega plačila ali plačnega razpona v oglasu, saj da gre za poseg v poslovno politiko in pogajalski položaj ter nadstandard glede na direktivo. Ostro so zavrnili tudi predpisano podrobno razvrščanje delovnih mest z uteževanjem meril, saj da tudi to presega zahteve direktive. Obregnili so se še ob predvideno poročanje ministrstvu za delo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.