Na današnji predstavitvi dokumentov in pričevanj o povojnih koncentracijskih taboriščih je vodja sektorja za popravo krivic in narodno spravo pri ministrstvu za pravosodje Milko Mikola razkril dokument, v katerem je republiški sekretariat za pravosodje leta 1967 naročil pripravo študije o tem, kje organizirati koncentracijska taborišča, če bi nastopile izredne razmere. Služba državne varnosti je za takšen slučaj imela pripravljen seznam okoli tisoč ljudi, ki bi jih nemudoma internirali.
Mikola je pojasnil, da so med nerazvrščenimi in neevidentiranimi dokumenti, ki so ležali v kletnih prostorih pravosodnega ministrstva, naleteli na omenjeni dokument. Iz slednjega izhaja, da so komunistične oblasti razmišljale o ponovni ustanovitvi koncentracijskih taborišč, če bi nastopile izredne t.j. vojne razmere.
Spisek oseb za internacijo
V tem primeru je Služba državne varnosti (SDV) - naslednica Udbe - imela pripravljen seznam okrog tisoč oseb, ki bi jih morali "iz političnih razlogov" nemudoma internirati, med njimi približno sto žensk. Poimenskega seznama, kdo bi ti ljudje bili, na ministrstvu niso našli, je pa Mikola dodal, da je šlo verjetno za najbolj izpostavljene informbirojevce.
Dokument je namreč nastal v času zaostrovanja razmer na Češkoslovaškem, ko so zvezne oblasti ocenjevale intervencijo sil Varšavskega pakta tudi na Jugoslavijo kot resno grožnjo. V tem času je po ocenah Mikole najverjetneje bilo uničenega največ gradiva o povojnih pobojih in koncentracijskih taboriščih. Mikola je dodal, da je po navedbah nekaterih dobro obveščenih posameznikov obstajal celo "spisek 400 ljudi, ki bi v okviru akcije s šifro Krim bili predvideni za takojšnjo likvidacijo v slučaju nastopa izrednih razmer".
Taborišča za ženske
V dokumentu z oznako strogo zaupno je sekretariat za pravosodje, ki se je po zveznem navodilu lotil priprave načrta o izvrševanju kazenskih sankcij v času vojne, iskal možnosti, kako naj uprava javne varnosti "organizira posebne ustanove - logore za osebe, katere bodo po posebnih predpisih izolirane". Upravi javne varnosti so predlagali, naj "določi komisijo, ki bo našla primeren kraj za lokacijo taborišč za zapornike".
Od možnih lokacij so za severno Slovenijo predvidevali uporabo področja Zgornje Savinjske doline (Gornji grad, Mozirje) ali področja vzhodnega Kozjanskega. Za severozahodno Slovenijo bi prišlo v poštev območje Škofjeloškega hribovja, za osrednji del Slovenije pa desni breg Krke južno od Novega mesta z zaledjem proti Gorjancem.
Za obsodbo komunističnega sistema
Osem civilno-družbenih združenj je danes na vlado in državni zbor naslovilo peticijo, v kateri zahtevajo, da državni zbor sprejme deklaracijo o obsodbi komunističnega režima in njihovih voditeljev, od država pa, da poskrbi za dostojno označitev množičnih grobišč in dostojen pokop žrtev komunističnega genocida. V druženju v nasprotnem primeru napovedujejo internacionalizacijo zahtev.
Kot je v peticiji zapisalo vsem osem združenj (Civilno združenje za nadzor nad institucijami, Združeni ob Lipi sprave, Civilna družba za demokracijo in pravno državo, Združenje za odpravo krivičnih sodb sodišč, odločb in sklepov upravnih organov, Združenje za demokratizacijo javnih glasil, Odbor za zaščito zakonitosti Kamnik, Šišenska civilna iniciativa in Ekološka Slovenija), je Slovenija edina država Evropske unije, ki ni upoštevala resolucije Sveta Evrope št. 1481, ki priporoča obsodbo nekdanjega komunističnega sistema. "Ker se to ni zgodilo, zločini genocida jugoslovanske in slovenske komunistične oblasti, še vedno niso niti politično niti sodno obsojeni," so zapisali v združenjih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.