Za dovoljenje za vplutje v koprsko pristanišče je ameriško veleposlaništvo zaprosilo zunanje ministrstvo, to pa je zadevo prepustilo obrambnemu ministrstvu. Tam so nam povedali le, da so vplutje dovolili, saj gre le za rutinski obisk, med katerim bodo ladjo oskrbeli z zalogami vode in hrane, vojaki pa naj bi si privoščili počitek. Čeprav je slišati, da jih na slovenska tla, zaradi visoke pripravljenosti, ne bo stopilo prav veliko.
Priplulo naj bi 8000 vojakov na 19 let stari ameriški letalonosilki na jedrski pogon. Ladja je težka 97.000 ton, dolga 320 in visoka 41 metrov, prevaža pa do 85 letal. Prihaja izpred obale Sirije, od koder so vzletala letala nad Bagdad, sodelovala je v prvi vojni v Perzijskem zalivu in v balkanski vojni.
Pred Koprom bo Roosevelt zasidran predvidoma do prihodnjega četrtka. Prihod letalonosilke spremljajo strogi varnostni ukrepi, ki veljajo predvsem po znanem 11. septembru. Na ameriškem veleposlaništvu in obrambnem ministrstvu podatkov tako ne smejo dati, uradno pa bomo Slovenci za obisk letalonosilke izvedeli šele, ko jo bodo pristojni zagledali na obzorju jadranskega morja.
Obalna koalicija za mir nasprotuje prihodu letalonosilke
Obalna koalicija za mir, v kateri so koprsko Združenje Mediterran, Duhovna univerza in DEA klub Ankaran, je koprskim občinskim svetnikom pred začetkom 4. redne seje razdelila poziv, naj skupaj s koprskim županom Borisom Popovičem ameriške vojske ne pozdravijo in ne sprejmejo kot dobrodošle gostje ob neuradno napovedanem vplutju ameriške letalonosilke na jedrski pogon 19. aprila v koprsko pristanišče. Občinski svetnik Marko Brecelj pa je občinskemu svetu predlagal, naj sprejme izjavo, da se do nadaljnjega, dokler se ameriške in angleške vojaške enote v celoti ne umaknejo iz Iraka, ne strinjajo z navzočnostjo ameriških in angleških vojnih ladij v Koprskem zalivu. Koprski občinski svet in župan sta Brecljev predlog zavrnili.
Obalna koalicija za mir je namreč od občinskega sveta pričakovala, da bo na seji sprejel odklonilno stališče do prihoda ameriške letalonosilke Theodore Roosevelt, ki je bila neposredno udeležena v napadu na Irak. Občinski svet pa pobude ni obravnaval, ker ni bila uvrščena na dopolnjeni dnevni red seje.
V utemeljitvi poziva je Obalna koalicija za mir zapisala, da je 80 odstotkov slovenskih državljanov izrazilo nasprotovanje vojni v Iraku in da se tudi zato ne morejo strinjati s tem, da bi ameriški vojaki, "ki prihajajo z iraške fronte tu sproščali svoje nasilje, ki so ga nakopičili v času enomesečnih napadov na Irak". "Bojimo se namreč, da bi Koper postal stalna post-vojna počitniška točka ameriške mornarice, ali pa točka, kjer bi si vojaki nabirali moč preden bi odšli na fronto, kar bi seveda pomenilo posredno aktivno udeležbo Slovenije v vojaških posegih." Obalna koalicija za mir povsem zavrača razmišljanje, da bi se v Kopru razvila oblika vojaškega turizma. Kopra si ne predstavljajo kot mesta, znanega po vojaških ladjah in marincih, tako Obalna koalicija za mir, temveč kot mesto miru in sožitja.