Janez Rugelj v medijski prostor že več let prinaša osebne izjave, izrečene s pozicije nadvlade in prezira, za katere smo prepričani, da jih je neodgovorno in nevarno razumeti kot pravico posameznika do lastnega mnenja. Prepričani smo, da mora država v primerih spodbujanja kakršnegakoli sovraštva, razdora ali nestrpnosti začeti uporabljati kazensko zakonodajo, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki Amnesty international (AI), Društva SOS - telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja, Društva ŠKUC, Društva za nenasilno komunikacijo, Ženske svetovalnice, Legebitre, Mirovnega inštituta ter Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Te nevladne organizacije zato podpirajo kazensko ovadbo Društva ŠKUC zoper Ruglja, ki po njihovem mnenju že dolgo časa, vztrajno in z veliko vnemo razpihuje nestrpnost do žensk, homoseksualcev, lezbijk in muslimanov, takšno delovanje pa ustava označuje za protiustavno.
Kazensko ovadbo je društvo ŠKUC vložilo potem, ko je bil v septembrski številki revije Sodobnost objavljen pogovor s psihiatrom Janezom Rugljem, v katerem je ta s svojimi izjavami po mnenju vlagateljev ovadbe "izpolnil vse zakonite znake kaznivega dejanja zbujanja rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti". Več udeležencev novinarske konference je menilo, da bi v tem primeru odgovorne morali iskati tudi v uredniškem odboru revije, natančneje v odgovornem uredniku Evaldu Flisarju, ki je objavo intervjuja odobril.
Kot je dejala predstavnica AI Alenka Jerše, želijo s podporo ovadbi opozoriti, kako pomembno je, da država in mediji opozarjajo, da se diskriminatorno vedenje v družbi ne odobrava. Po mnenju Tatjane Greif z Društva ŠKUC diskriminacija pri nas postaja trend, saj se pojavlja v javnosti, v medijih in tudi v politiki, zakonodaja, ki naj bi zagotavljala zaščito pravic, pa se ne izvaja. Sprašujemo se, tako Greifova, ali oblast s pravnim neodzivanjem na tovrstne pojave, s čimer tiho podpira in posredno stimulira diskriminatorno prakso, sama spodbuja negativne pojave. Če bo potrebno, bodo takšna pravna sredstva prisiljeni uporabljati tudi v bodoče, dodaja Greifova.
Vložitev ovadbe pa je že doživela tudi negativne reakcije v smislu očitanja javne cenzure in omejevanja svobode izražanja. Na to direktorica Mirovnega inštituta Vlasta Jalušič odgovarja, da gre pri svobodi izražanja za "palico, ki ima dva konca". Svoboda govora namreč po njenih besedah omogoča pluralno družbo in demokratično razpravo, v tem primeru pa gre za vprašanje sovražnega govora, ki svobodo in pluralnost omejuje. Kot je dodala Jalušičeva, zato tu ne gre za nobeno cenzuro, temveč za problem Rugljeve odgovornosti dajanja takšnih izjav, vprašanje načina posredovanja takšnih intervjujev v javnost in vprašanje posledic objave takšnega intervjuja.
