Tema devetega pogovora o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike Janezu Drnovšku v Ljubljani so bile klimatske spremembe. Razpravljalci so med drugim poudarili nujnost zavedanja pomembnosti vpliva, ki ga ima človeštvo na klimatske spremembe in te spremembe na življenje ljudi, blažitve sprememb in prilagajanje nanje ter nujnost preusmeritve vrednostnega sistema. Kot je poudaril Drnovšek, bi moralo človeštvo na izziv klimatskih sprememb odgovoriti s skupno, globalno akcijo.
Drnovšek se je strinjal s tistimi razpravljalci, ki so mnenja, da je potrebno spremeniti vrednostni sistem, saj motiv dobička, "stihijske ekonomske učinkovitosti", tega vprašanja po njegovih besedah ne more rešiti. Lahko samo povečuje obstoječa neravnotežja v svetu ali zmanjšuje možnost, da človeštvo s skupno koordinirano akcijo odgovori na izziv klimatskih sprememb, je dejal Drnovšek, "Treba je nekaj več od tega."
Slovenija lahko da svoj prispevek v reševanju teh težav. "V slovenskem okolju lahko naredimo marsikaj, lahko damo svoj prispevek h globalnim procesom, k dvigovanju zavesti, iskanju rešitev, in skušamo sami čim bolje pripraviti in zaščititi pred neugodnimi posledicami vremenskih sprememb," je dejal predsednik države. Izrazil je upanje, da bo vlada z danes predstavljenimi prispevki "lahko dobila pomemben impulz za delovanje v prihodnje" in predloge upoštevala pri svojih odločitvah in ukrepih.
Profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti Lučka Kajfež Bogataj je dejala, da pred nami dve nalogi, in sicer blaženje velikosti podnebnih sprememb in nujno prilagajanje. Po njenih besedah je potrebno dvigniti zavest prebivalstva, saj bo ob večjem znanju o podnebnih spremembah tudi njihov razmislek o vrednotah in življenjskem slogu bolj tehten.
Prilagajanje podnebnim spremembam je med drugimi izpostavil tudi generalni direktor Agencije RS za okolje Silvo Žlebir, ki je opozoril, da Slovenija še ni v celoti sprožila aktivnosti na tem področju, in pozval k njihovi skupni izpeljavi. Pomembno je tudi spremljanje in analiza okoljskih sprememb, zato je podal iniciativi k vključitvi v pobudbo ZDA o ustanovitvi skupine za opazovanje Zemlje in k vključitvi Slovenije v evropsko vesoljsko agencijo.
O nujnosti spremembe vrednostnega sistema je prepričan profesor na filozofski fakulteti Dušan Plut, ki je poudaril, da bo moralo človeštvo v tem stoletju paradigmo rasti zamenjati s paradigmo stabilizacije. Dodal je, da je odgovornost razvitih držav glede teh vprašanj večja od držav v razvoju. "Strokovnjaki napovedujejo, da bodo svetovne škode znašale okoli 300 milijard dolarjev letno v naslednjih letih, kar pomeni, da bo okoljski problem in podnebne spremembe postal eden izmed ključnih ekonomskih problemov tega planeta," je povedal Plut.
Plut kot najpomembnejšo vidi problematiko prometa in z njim povezanih emisij. Pri tem ne gre le za odgovornost države, ampak tudi za našo osebno odgovornost, meni in dodaja, da so naloge predvsem na področju okoljske vzgoje in izobraževanja.
Nacionalni koordinator za raziskave na področju energetike Matjaž Ravnik je med drugim spregovoril o ovrednotenje posledic klimatskih sprememb. Navedel je oceno evropske raziskovalne mreže ExternE, da emisija tone ogljikovega dioksida povzroči približno 20 evrov eksternih stroškov. Ob stopnjevanju klimatskih sprememb bodo ti stroški za Slovenijo v nekaj letih dosegli milijardo evrov letno; s temi stroški bo potrebno računati, dokler se okolje, družba in gospodarstvo v Sloveniji ne prilagodijo novim podnebnim razmeram, meni Ravnik.
Nekateri razpravljalci so poudarili potrebo po institucionaliziranem in sistematičnem pristopu države k problemu klimatskih sprememb. "Strinjam se, da bi bilo potrebno problematiko okoljskih podnebnih sprememb spremljati sistematično," je dejal Drnovšek in dodal, da bi bila tovrstna institucija, vladna ali nasploh povezovalna, koristna. "Zagotovila bi stalno obravnavo teh vprašanj in predlogov ter stalen pretok informacij, znanja in predlogov med vladno in nevladno sfero, tudi znanostjo, med vsemi, ki so zainteresirani, da se ta vprašanja rešujejo."
