'Skupaj z uničenjem so poplave prinesle tudi val solidarnosti'

Slovenska filantropija bo danes v Ljubljani priredila Slovenski kongres prostovoljstva, na katerem bodo med drugim poudarili velik pomen prostovoljcev pri pomoči prizadetim ob letošnjih katastrofalnih poplavah in plazovih. Tokratni kongres bo organiziran v času, ko nastaja strategija razvoja prostovoljstva za obdobje 2024–2028 ter po uničujočih poplavah v Sloveniji, je napovedal izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar. "Skupaj z uničenjem so poplave prinesle tudi val solidarnosti. Nesebična pomoč številnih je izpostavila pomen prostovoljstva, ki sicer pogosto ostane skrit pod površjem," je navedel.

Črnogledi trendi podnebnih sprememb in geopolitičnih bitk po njegovih besedah nakazujejo, da bo podobnih izrednih dogodkov vse več. Glede na to je danes še toliko bolj pomembno, da zagovarjamo sočutje, solidarnost in nesebično pomoč za boljšo skupnost, meni.

Slovenija je v začetku avgusta doživela najhujšo naravno katastrofo v zgodovini države. Skoraj dve tretjini države so zajele izjemno intenzivne padavine, ki so ponekod presegle sto- ali celo petstoletne vode in povzročile hitro naraščanje gladine rek in drugih vodotokov. To je botrovalo uničujočim poplavam in več kot 10.000 zemeljskim plazovom. Najhuje prizadete so bile Zgornja Savinjska dolina in kraji ob Savinji, Koroška, deli Gorenjske in osrednje Slovenije, Podravje in Pomurje.

Voda je z rušilno močjo odnašala in zalivala stanovanjske in poslovne objekte, uničevala infrastrukturo, gozdove, polja in drugo premoženje, številni kraji so bili več dni odrezani od sveta. Aktiviran je bil državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah, v številnih krajih so bile potrebne evakuacije prebivalstva, ujma in njene posledice so zahtevale šest smrtnih žrtev. Pri odpravi posledic ujme je sodelovalo na tisoče prostovoljcev, vojska, Policija, več kot 25.000 gasilcev, pripadniki civilne zaščite, Rdečega križa in Slovenske karitas.

Pri Rdečem križu Slovenije so z mrežo območnih združenj in prostovoljcev pomagali pri evakuacijah in urejanju začasnih nastanitev, dostavljali so ustekleničeno vodo, hrano in prehranske izdelke, čistila in razkužila, higienske pripomočke in potrebščine, razvlažilnike in nudili prvo pomoč, prvo psihološko pomoč in laično psihosocialno podporo. Prav tako so neprecenljivo pomoč nudili prostovoljci pri Slovenski karitas, kjer so poleg ostalega razdelili tudi 200 bal sena prizadetim kmetovalcem.

Kongres na temo Vizija razvoja prostovoljstva v Sloveniji

Mimo vsega tega ne bodo mogli na današnjem kongresu, ki bo potekal pod naslovom Vizija razvoja prostovoljstva v Sloveniji. Predstavili bodo dobre prakse, prisluhnili glasovom organizacij, ki združujejo prostovoljce, in razmišljali, kako prostovoljstvo še bolj podpreti in razvijati, tudi znotraj okvira za strategijo razvoja prostovoljstva 2024–2028.

Glede na skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za leto 2022 je skupno več kot 226.100 prostovoljcev opravilo 9,2 milijona ur prostovoljskega dela. Največ oz. skoraj 60 odstotkov prostovoljskih ur je bilo opravljenih v socialni dejavnosti, veliko pa tudi v vzgoji in izobraževanju, kulturi in umetnosti in na področju rekreacije.

O pomenu prostovoljskega dela v svetovnem merilu je v poslanici spregovoril generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Antonio Guterres. Po njegovih besedah več kot milijarda ljudi v svetu prispeva svoj čas in znanje, da bi bil svet boljši, varnejši, mirnejši in skrbnejši. Pojasnil je, da želijo s tokratnim podnaslovom Če bi vsak ... poudariti pomen skupnih akcij, sodelovanja in iskanja rešitev za globalne izzive, kot so revščina, neenakost, spopadi, podnebne spremembe in lakota.

Kot je opomnil, v vsaki skupnosti na svetu prostovoljci sodelujejo pri pomoči najbolj ranljivim tudi v spopadih in drugih humanitarnih krizah. "Mladi prostovoljci se pridružujejo boju proti klimatskim spremembam in pritiskom na oblasti, gospodarstva in odločevalce k sprejetju nujnih odločitev," je izpostavil.

Ni pozabil niti na prostovoljce ZN, ki prihajajo iz več kot 160 držav in ljudem po vsem svetu pomagajo pri vzdrževanju miru, zavzemanju za trajnostni razvoj in spoštovanju človekovih pravic. Pozval je k vnovični zavezi, da bodo vsi imeli možnost s svojo energijo oblikovati boljšo prihodnost za vse in za planet, ki si ga delimo. "Podpirajmo prostovoljce. Povsod," je povabil.