Skupna gradnja

Slovenija vztraja na položaju, kot je bil 25. junija 1991, vendar dokončnih dogovorov med državama ni, zato je tudi v vmesnem času potrebno poiskati rešitve za to, da bodo ljudje ob meji normalno živeli tudi v tem obdobju, je ob današnjem srečanju s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem v Hotizi o dogovoru za skupno gradnjo protipoplavne zaščite Mure
povedal slovenski premier Janez Janša.

Sanader je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja obeh strani, in dodal da današnji dogovor ne pomeni nikakršnega prejudiciranja meje, saj delegaciji sploh nista govorila o mejah, pač pa o tem, na kakšen način zaščititi tukajšnje prebivalstvo na obeh straneh meje pred poplavami. "Mura pogosto poplavlja, v kar smo se lahko nazadnje prepričali lani, zato je naša vlada že takrat sprejela sklep, da je potrebno zgraditi nasip. V tem trenutku skušamo ves trud vložiti v to, da ljudje na tem območju ne postanejo žrtve nedogovora med državama," je še pojasnil Sanader.

"S tem srečanjem dokazujemo, da sta obe državi sposobni reševati tista vprašanja, ki so v interesu lokalnega prebivalstva na obeh straneh meje tudi takrat, ko niso dokončno sklenjeni formalni dogovori. Dejstvo je, da meddržavna meja na nekaterih delih ni natančno določena, kar bo na tak ali drugačen način treba urediti v prihodnosti," je dejal Janša.

Premier je poudaril, da se problemi pojavljajo tudi v tem vmesnem času in eden teh je poplavna ogroženost, zato so se v zadnjih dneh dogovorili za skupno reševanje težav na Muri, ne da bi to kakorkoli prejudiciralo mejo ali kakšno drugo vprašanje. Po Janševem mnenju gre za relativno zapleteno vprašanje, saj obstaja veliko različnih argumentov. Janša je tako potrdil, da sta se s Sanaderjem dogovorila, da bodo nasip obnavljali skupaj ter ga skupaj tudi financirali. Z deli bodo začeli čim prej, saj je potrebno urediti le še formalnosti, da bo ta dogovor tudi pravnoformalno veljaven.

Tudi Sanader je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja obeh strani, in dodal da današnji dogovor ne pomeni nikakršnega prejudiciranja meje, saj delegaciji sploh nista govorila o mejah, pač pa o tem, na kakšen način zaščititi tukajšnje prebivalstvo na obeh straneh meje pred poplavami. Kot je dejal hrvaški premier, so meje druga zadeva in tudi to delo bo enkrat potrebno zaključiti. Dokler tega ne bo, po njegovih besedah obstajajo v veliki meri potrjene katastrske meje, vendar pa je dejstvo, da še vedno ne obstaja meddržavni sporazum o mejah.

Hrvaški delavci so v ponedeljek v Hotizi, kjer meja še ni določena, podirali drevje in začeli graditi pot od mejnega prehoda do zaselka Mirišče, ne da bi obvestili slovenske lastnike zemljišč. To so počeli na območju, ki sicer leži v hrvaškem katastru, zemljišča pa so v slovenski lasti. Posredovala je posebna policijska enota Policijske uprave Murska Sobota, hrvaški delavci pa so nekaj dni kasneje ustavili dela.

Slovenski premier Janez Janša je prepričan, da gre pri vprašanju gradnje nasipa na Muri pri Hotizi za nadaljevanje hrvaške politike enostranskih ukrepov. "Gre za spreminjanje stanja na območju, kjer meja še ni določena. In Slovenija tega ne bo več dopuščala. Popuščala je 15 let, zdaj pa je tega dovolj," je dejal premier. Ob tem je poudaril, da meje katastrskih občin ne gre enačiti z državno mejo. "V veliki meri so bile te meje usklajene za sporazum Drnovšek-Račan, vendar ga hrvaška vlada ni ratificirala, zato pač ne velja in se je nesmiselno sklicevati na nekaj, kar nisi ratificiral," je poudaril. ''Ker sporazum o državni meji na tem območju ni dosežen, velja stanje, ki je veljalo na dan 25. junija 1991,'' je še dodal.