Skupna obnova nasipa

Vlada je na dopisni seji potrdila sobotni dogovor predsednika vlad Slovenije in Hrvaške, Janeza Janše in Iva Sanaderja. Premiera sta se zavzela za obnovo protipoplavnega nasipa na Muri pri Hotizi in posebej izpostavila, da dogovor ne prejudicira določitve mejne črte med državama. Ob tem sta poudarila, da mora biti vse delovanje na območju v skladu z brionsko izjavo o izogibanju incidentom, ki sta jo vladi podpisali 10. junija 2005 in izhaja iz stanja na dan 25. junij 1991.

Kot je zapisano v izjavi premierov, bo obnova nasipa potekala ob upoštevanju pravic zasebnih lastnikov zemljišč. Za dela pri obnovi nasipa bosta vladi pooblastili konzorcij slovenskega in hrvaškega podjetja, ki mora izpolnjevati ustrezne pogoje za izvedbo projekta obnove. Ta bo takoj začel dela v slovenskih in hrvaških katastrskih občinah. Projekt bosta financirali obe vladi tako, da bo vsaka prevzela polovico stroškov izvedbe projekta obnove. 

Gradnja še pred deževnim obdobjem?

Da sobotni dogovor ne prejudicira meje držav je pred novinarji v Zagrebu medtem poudarila tudi hrvaška ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije Kolinda Grabar-Kitarović. Poudarila je, da se je Hrvaška odločila za obnovo dela nasipa, ki je "nedvomno na hrvaškem ozemlju, ker se na tem območju ujemajo hrvaški in slovenski dokumenti o mejah katastrskih občin". Povedala je, da je dogovorjeno, da se bo 3000 metrov od Kota do Hotize na "hrvaški strani" obnavljalo s skupnimi močmi in da bo nosilec del hrvaško podjetje, medtem ko bo skupna dela na približno 2600 metrov na slovenski strani katastrske meje od Benise do Petišovcev vodilo slovensko podjetje. 

Grabar-Kitarovičeva je poudarila, da bo obnova nasipa, ki je bil zgrajen konec 40. let prejšnjega stoletja, v dobro obeh držav in lokalnega prebivalstva ter da lahko predstavlja primer skupnega dogovora dveh držav, ki na ta način krepita svoj mednarodni položaj. Ministrica pričakuje, da se bodo dela začela kmalu, ker se približuje deževno obdobje.

Mešani odzivi strank

Na doseženi dogovor med premieroma Slovenije in Hrvaške so se odzvale tudi parlamentarne stranke. Ob vladnih je dogovor pozdravila tudi opozicijska SD, njen poslanec Aurelio Juri pa se je za končno rešitev vprašanja meje znova zavzel za začetek priprav na arbitražo.

Predsednik opozicijske LDS Jelko Kacin je dogovor ocenil kot "veliko sprenevedanje", saj se je incident po njegovih besedah zgodil, ko so hrvaški delavci sekali drevje na trasi nove hrvaške ceste na slovenskem ozemlju.

Janez Kramberger (SLS) je dogovor pozdravil kot pozitiven, tako kot tudi odločenost, ki jo je pri reševanju tega vprašanja izkazala slovenska vlada in pokazala, "da je gospodar na tej zemlji".

Aurelio Juri (SD) je dogovor pozdravil, saj "gasi trenuten požar, ki pa se zna razplamteti drugje ob slovensko-hrvaški meji, dokler ne bo dokončnega dogovora". Poudaril pa je, da je končna rešitev priprava na arbitražo ali sodni spor glede meje med državama. Izgubljeni čas je po njegovem mnenju v prid Hrvaški, ki je "veliko bolj vešča v izvršenih dejstvih in tako utrjuje tudi fizično svoj položaj ob meji, mi pa se počasi umikamo," je dejal Juri in spomnil, da slovenski ribiči ne lovijo več v drugi polovici Piranskega zaliva.

Dela za zdaj stojijo

Zaradi obnove nasipa na Muri pri Hotizi je minuli teden prišlo do trenj med državama. Do zapleta je prišlo, ko so hrvaški delavci prejšnji v ponedeljek v Hotizi začeli dela pri obnovi nasipa, ne da bi obvestili slovenske lastnike zemljišč. To so počeli na območju, ki sicer leži v hrvaškem katastru, zemljišča pa so v slovenski lasti. Posredovala je posebna policijska enota Policijske uprave Murska Sobota, hrvaški delavci pa so nekaj dni kasneje ustavili dela. 

Ves teden so nato potekali stiki med državama. Premiera Janša in Sanader sta se večkrat slišala po telefonu, na Otočcu pa se je v petek sestala stalna slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo, ki je razpravljala o gradnji nasipa na Muri, konkretnih odločitev pa ni sprejela. Premiera sta se nato v soboto sestala na spornem območju in sprejela skupno izjavo.