Po mnenju danskega zunanjega ministra imajo sicer majhne države veliko več vpliva, če so članice EU, kot če niso. Slovenski sogovorniki, poleg gostitelja zunanjega ministra Dimitrija Rupla, še predsednik republike Janez Drnovšek in premier Anton Rop, pa so se gostu zahvalili za podporo, ki jo je Danska nudila Sloveniji pri vstopanju v EU in zvezo Nato.
"Danska pred vstopom v EU ni imela stoodstotne suverenosti. Vedno smo imeli močne sosede, ki so na nas močno pritiskali, da nismo mogli storiti, kar smo hoteli," je poudaril Moeller. V EU pa veljajo načela enakosti, spoštovanja in strpnosti; Danska ima sedaj veliko več vpliva v evropski politiki kot prej, je menil. Tudi sicer je bil za Dansko po njegovih besedah vstop v EU samo prednost.
Pogovori tudi o vstopu v zvezo Nato
Slovenska stran je danskemu gostu predstavila slovenske aktivnosti po vrhu zveze Nato v Pragi novembra lani, na katerem je prejela vabilo za vstop v zavezništvo, vključno s pristopnimi pogovori in aktivnostmi vlade, povezane z referendumom za vstop v Nato, ki bo tako kot referendum za vstop v EU 23. marca. Danski zunanji minister je poudaril, da je širitev zveze Nato v dobro vse Evrope, pri tem pa izrazil upanje, da bosta Danska in Slovenija sodelovali znotraj zavezništva. Kot je pojasnil, je za Dansko biti članica zveze Nato pomenilo, da ne bo napadena, če ne bodo napadene vse članice zavezništva. Sicer se je zavzel za okrepitev vloge zveze Nato kot najpomembnejšega foruma za transatlantski dialog.
Moeller: Nato ne gre v vojno v Irak
Razorožitev Iraka z orožjem za množično uničevanje, za katero se strinjamo vsi, je namreč moč doseči samo preko multilateralnih sistemov, je poudaril danski zunanji minister. "Če nas pokličejo ZN, je stvar vsake države, da se odloči, ali bo odgovorila. To ni stvar zveze Nato," je poudaril.
Zunanja ministra sta se še strinjala, da sta stališči obeh držav do reševanja iraške krize podobni. Kot je pojasnil Moeller, je treba podpirati Združene narode in delo inšpektorjev v Iraku ter razorožiti iraškega voditelja Sadama Huseina, če ima orožje za množično uničevanje. Rupel je podobno poudaril, da je v iraški krizi center za odločanje VS ZN; Slovenija bo spoštovala ZN in upa, da bo do odločitve prišlo v njihovem okviru, je dodal.
Dobro sodelovanje med državama
Zunanja ministra sta dvostranske odnose ocenila kot dobre in brez odprtih vprašanj. Sodelovanje med državama se uspešno razvija, predvsem na gospodarskem področju, kjer je prisoten trend rasti obsega blagovne menjave. Dobro razvita je tudi pogodbena osnova, saj sta državi sklenili najpomembnejše dvostranske sporazume, delo pri sklepanju nekaterih še nesklenjenih pa se bliža koncu, je povedal Rupel.