Kot je poudaril guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, igrata pri tem ključno vlogo predvsem ustrezna politika nadzorovanih cen ter politika kombinacije tečaja in obrestnih mer, ki naj znižuje depreciacijo, poleg tega pa zmanjša vpliv povpraševanja na inflacijo. Gaspari sicer ocenjuje, da lahko Slovenija v EU vstopi s tri- do štiriodstotno inflacijsko stopnjo, medtem ko se vladna predvidevanja za letošnjo inflacijo gibljejo na ravni šestih odstotkov.
Predstavniki vlade in centralne banke so se sicer danes po besedah Gasparija dogovorili predvsem o načinu izvajanja že sprejetih ukrepov vlade in stališč sveta Banke Slovenije v praksi. Kot je dejal finančni minister Anton Rop, je Banka Slovenije svojo politiko že opredelila in vlada se strinja, da še naprej vodi politiko drsečega tečaja, kar pomeni delno zaostajanje apreciacije za inflacijo. "Vlada je takšno usmeritev podprla, saj bo Banka Slovenije s tem vodila omejevalno monetarno politiko, ki naj na eni strani znižuje inflacijo, na drugi strani pa prispeva k postopnemu prilagajanju realnega sektorja bodočim razmeram na trgu in tečajnim sistemom ob vstopu v EU," je pojasnil Rop.
Vlada bo po drugi strani naredila vse, kar je treba, da ne bi prišlo do povečevanja izdatkov in pritiskov iz naslova povečevanja davkov. Tako si bo prizadevala za restriktivno politiko nadzorovanih cen, kar po zagotovilih Ropa sicer ne pomeni njihove zamrznitve, gotovo pa njeno strožjo roko pri odobravanju njihovega povečevanja. "V ozadju so zelo konkretna prizadevanja vlade, da bo v naslednjih dveh mesecih, ko se bodo oblikovale temeljne sestavine dopolnjenega proračuna za leti 2003 in 2004, to storila na takšen način, da ne bo povečevala zadolženost in izdatkov," še dodaja Rop.
Vlada bo popravila tudi model, po katerem se oblikujejo cene bencinov in sicer bodo morale te tudi padati, kadar padajo cene nafte na svetovnem trgu.
