Skupščina ZZZS za avtomatski prenos pacientov na novega zdravnika

Predsednica skupščine Martina Vuk je v izjavi po seji poudarila, da je od leta 2020 približno 450 zdravnikov prenehalo delovati v javni mreži, kljub temu pa je bilo "ekscesnih primerov, ko so ljudje stali na ulici pred zdravstvenimi domovi sredi noči in čakali, da se bodo lahko opredelili" manj kot deset. Vseeno pa pristojne pozivajo, naj spremenijo zakonodajo, omogočijo avtomatski prenos pacientov na novega zdravnika, pacientom pa določijo rok, v katerem lahko prekinejo izbiro.

Spomnila je, da mora biti tudi obveščanje izvajalcev ustrezno, pacienti pa morajo vedeti, da se imajo še dve leti po odhodu njihovega zdravnika pravico obrniti na isti zdravstveni dom, ki jim mora nuditi zdravstvene storitve.

Skupščina je s sklepom pozvala tudi, da se uredi možnost elektronskega podpisovanja izjave o izbiri novega zdravnika. "Izpostavili smo primere dobre prakse, se zahvalili in pohvalili vse tiste zdravstvene domove in lokalne skupnosti, ki so se tega problema lotile na človeški način ter hkrati pozvali vse, ki se bodo v prihodnje soočili z odhodom zdravnikov, da se poučijo o teh primerih in omogočijo prehode na dostojen način," je povedala Vukova.

Vodja področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ana Vodičar je dejala, da je trenutno brez osebnega zdravnika nekaj več kot 136.000 ljudi, brez tistih, ki so opredeljeni v dodatnih ambulantah pa je teh oseb 101.000.

Po njenih besedah je ZZZS od leta 2013 do leta 2025 zagotovil dodatnih 165 ambulant družinske medicine, razpisi za nove time pa so odprti ves čas. Izpostavila je, da če bi vsi družinski in šolski zdravniki ter pediatri opredeljevali le do limita opredeljevanja, bi danes potrebovali 380 novih timov za vse paciente.

Vodičarjeva je opozorila še, da postopek izbire izbranega osebnega zdravnika zakonsko ni urejen, trenutno pa na ustavnem sodišču teče presoja ustavnosti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v tem delu. ZZZS trenutno pacienta obvesti o odhodu zdravnika, a menijo da to ni najboljša izbira, in da bi morali bolj strogo upoštevati določbe zakona o zdravstveni dejavnosti, ki pravi, da je to obveščanje dolžnost izvajalca.

Na skupščini so razpravljali tudi o spremembi načina dela v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana, da bosta dva zdravnika en dan tedensko namenila administrativnemu delu, s čimer se ne strinjajo. Zato so sprejeli sklep, da pričakujejo pojasnila, ter z istim sklepom ZD Ljubljana pozvali k spoštovanju ordinacijskega časa, določenega s pogodbo, in zagotavljanju stalne dostopnosti pacientov do izbranega zdravnika.

Vukova je dejala, da namerava ZD Ljubljana en dan v tednu družinskim zdravnikom omogočiti delo od doma, nezaslišano pa je, da so za novo prakso izvedeli od medijev. Poudarila je tudi, da med administrativna dela ne sodijo obravnave na daljavo, torej preko telefona in e-pošte, saj to ZZZS plača kot zdravstveno storitev. Tudi odprtje bolniškega staleža, ki se mora opraviti na isti dan, zdravnik ne more odložiti do konca tedna. "Sprašujemo se, kako naj bi to izgledalo in kaj to pomeni z vidika dostopnosti," je še dodala.

Vodja območne enote Ljubljana Bogdan Tušar je sicer povedal, da imajo z vodstvom ZD Ljubljana dogovorjen sestanek po 1. juliju.

Dela današnje seje skupščine se je udeležil tudi minister za zdravje Tadej Ostrc in predstavil načrt dela ministrstva. Dejal je, da ZZZS ni zgolj financer zdravstvenega sistema, temveč eden njegovih ključnih stebrov in pomemben partner pri zagotavljanju dostopnega, kakovostnega in finančno vzdržnega zdravstvenega varstva.

"Spremembe v zdravstvenem sistemu so lahko uspešne le, če so strokovno utemeljene, operativno izvedljive in pripravljene v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Na Ministrstvu za zdravje si bomo zato prizadevali za odprt dialog in tesno sodelovanje z ZZZS pri oblikovanju rešitev za prihodnji razvoj zdravstva," je povedal v nagovoru.

Ob koncu razprave o dostopnosti pa je dejal, da lahko z administrativnim povišanjem glavarinskih količnikov jutri opredelijo vse paciente v Sloveniji, a bodo s tem le ustvarili čakalne vrste na primarni ravni. Rešitev pa vidi v tem, da zdravniki ne bi več opravljali administrativnih del.