Skušali uresničiti teorijo revolucionarnega ognja

Ernest 'Che' Guevara je bil človek, ki je živel, se boril in umrl za narode. Ideali, ki so veljali pred 50 leti, se do danes niso spreminjali, se gverilskega bojevnika spominja eden od treh še živečih soborcev v Boliviji, polkovnik Leonardo Tamayo Nunez, imenovan tudi Urbano. V petek zvečer je bil gost slovenjgraškega društva Raum AU.

Urbano se je leta 1956, star 15 let, pridružil gverilski skupini, ki jo je vodil Fidel Castro in ki se je borila proti takratnemu diktatorju na Kubi Fulgenciu Batisti. Med drugim je bil član telesne straže Ernesta Che Guevare in je eden od treh še živečih soborcev Cheja v njegovem revolucionarnem pohodu v Boliviji v letih 1966–1967, kjer je Che Guevara umrl.

Che je v Boliviji z izbranimi tovariši, majhno gverilsko vojsko, v kateri je bilo največ Bolivijcev, veliko pa tudi Kubancev, skušal uresničiti teorijo revolucionarnega ognja. Ta naj bi se razplamtel po vsem svetu, v Boliviji pa je želel po vzoru Kube, kjer je bila revolucija v 50 letih 20. stoletja, ustvariti razmere za revolucijo.

Urbano se dveletnih bojev v Boliviji in kasnejšega polletnega vračanja v domovino še vedno zelo dobro spominja, čeprav dogodke nerad podoživlja, saj, kot pravi, so močno zaznamovali njegovo psiho. V pripovedovanju o takratnem dogajanju, ki ga je opisal tudi v knjigi V gverili skupaj s Chejem, je večkrat poudaril pravičnost in človeškost Che Guevare, pri čemer je slednje po njegovem včasih predstavljala tudi njegovo slabost.

Povedal je, da v svojih prizadevanjih v razmeroma veliki Boliviji niso imeli skoraj nobene logistične podpore, živeli so v pomanjkanju hrane in vode. Prav tako je bilo nemogoče komunicirati s Kubo, ki je gverilska gibanja sicer podpirala. Vse to je v svojih dnevnikih opisoval tudi Che Guevara, ki je skupaj s svojo skupino soborcev oktobra 1967 padel v zasedo in po 24-urnem ujetništvu umrl. Urbano je preživel skupaj s še štirimi soborci, ki so nato prehodili 2800 kilometrov do meje s Čilom, od koder so potovali tako rekoč okoli sveta, da so naposled le dobili vize v Franciji in se nato vrnili na Kubo.

Urbano, ki danes živi v Havani, je v kasnejših letih Bolivijo večkrat obiskal, nazadnje oktobra lani, kjer je obiskal tudi mesto smrti Che Guevare. "Domačini so mu tam postavili spomenik, Chejevo razmišljanje pa je bilo zgled mnogim kasnejšim revolucijam," je dejal Urbano.

Obsodil je ravnanje ZDA, ki so blokirale Kubo, pri tem pa so ji kot marionete sledile druge države. "Danes ima Kuba dobre odnose z vsemi državami Latinske Amerike, ki jo podpirajo pri prizadevanjih za deblokado s strani ZDA," je poudaril Urbano, ki je Evropo označil kot zavezništvo ameriškega imperializma, kar se mu zdi nerazumljivo.

Urbana, ki je nazadnje kot vojaški svetovalec sodeloval v bojih v Nikaragvi leta 1988, Che Guevara v svojem dnevniku opisuje na 63 straneh. Urbano je sodeloval tudi kot svetovalec pri snemanju filma Stevena Soderbergha o Che Guevari. Kot je povedal, so igralci veliko časa namenili spoznavanju vlog, ki so jih nato dobro in profesionalno odigrali.