Slabši pridelek poljščin

Po podatkih o pričakovanih pridelkih nekaterih poznih poljščin, sadja in grozdja bo letošnja letina v primerjavi z letino v preteklem letu slabša za poljščine in grozdje, boljša pa za sadje, še predvsem za tisto, ki je bilo pridelano v ekstenzivnih sadovnjakih, ugotavlja državni statistični urad (SURS).

Kot ugotavlja SURS, se kmetovalcem letos obeta slab pridelek koruze, kar je delno posledica slabše letine, delno pa zato, ker so bile s to kulturo posejane manjše površine. Pričakovani skupni pridelek koruze za zrnje naj bi bil namreč z 278 tisoč tonami na skoraj sedem odstotkov manjših površinah za petino manjši od lanskega pridelka.

Pridelovalci silažne koruze, ki so v primerjavi z letom prej posejali za 13,1 odstotka manj zemljišč, naj bi letošnjo jesen pospravili skoraj za tretjino manjši skupni pridelek.

Zaradi poletne suša bo manjši tudi pričakovani pridelek industrijskih rastlin, čeprav so bile z njimi posejane večje površine. Sladkorne pese naj bi pridelali za 5,3 odstotka manj kot lani, čeprav so bile s to kulturo posejane skoraj za tretjino večje površine.

Hmelja naj bi bilo kljub nekaj večjim površinam (za 3,7 odstotka) manj za 29,7 odstotka. Povprečni pričakovani pridelek hmelja naj bi bil z 1,2 tone za 17 odstotka manjši od zadnjega desetletnega povprečja.

Manj kot pred enim letom naj bi bilo tudi buč za olje, in sicer za 8,7 odstotka. Pridelek poznega krompirja naj bi bil letos s 95.000 tonami v primerjavi s povprečno letino v preteklem letu več kot četrtino (za 28 odstotkov) manjši od lanskega; manjši povprečni pridelek je bil v zadnjih desetih letih dosežen samo še v sušnem letu 2003.

Podatki kažejo, da bo letina jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih povprečna. V primerjavi z letom 2005 naj bi bilo jabolk približno enako, hrušk pa nekaj več (za 19,4 odstotka). Pričakovani povprečni hektarski pridelek breskev je s 14,3 tone sicer za četrtino manjši od lanskega, vendar je še vedno za 17 odstotkov večji od zadnjega desetletnega povprečja.

Pridelek treh sadnih vrst v ekstenzivnih sadovnjakih (jabolka, hruške, češpelje in slive) naj bi bil še enkrat večji od pridelka, doseženega v lanskem letu.

Vinogradniki naj bi po podatkih o pričakovanih pridelkih pridelali v letošnji jeseni v primerjavi z letom 2005 za približno 11 odstotka manj grozdja - deloma zaradi slabše rodnosti belih in še posebno rdečih sort, še ugotavlja SURS.