Cerar: Vlada ni nikomur popustila

Koalicijski partnerji so se v torek dogovorili, da se predlagana posebna trošarina za sladke pijače umakne iz nabora ukrepov v okviru sprememb proračuna za 2015, so potrdili v kabinetu predsednika vlade. Sprememb glede znižanja olajšav pri plačevanju dajatve za obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida medtem za zdaj ni.

Ukrep, ki bo obremenil energetsko intenzivna podjetja oz. tista, ki morajo pridobiti kupone za izpuste toplogrednih plinov, in je močno razburil del gospodarstva, tako ostaja med načrti vlade, so še povedali v kabinetu premierja Mira Cerarja.

Tudi zaradi izločitve posebne trošarine za pijače, ki jim je dodan sladkor oz. sladila, od katere si je vlada obetala 4,7 milijona evrov, bo vlada v četrtek pregledala ter ustrezno novelirala nabor proračunskih ukrepov za prihodnje leto. Tu je še manjši izplen od pogovorov z javnim sektorjem od prvotnih načrtov.

Glede sladkih pijač enotni, drugod še potrebna usklajevanja

Odločitev o umiku predloga posebne trošarine za sladke pijače je bila skupna odločitev vlade in koalicijskih poslanskih skupin, je pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Dodaja, da so pri odločitvi tehtali predvsem stroške in širše družbene koristi, ki bi jih ta predlog potencialno imel. Pri vprašanju dodatnih okoljskih dajatev pa je koalicija po njenih besedah še neenotna.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je ocenil, da dogovor na torkovem koalicijskem vrhu kaže na krepitev parlamentarne demokracije v Sloveniji. "Povedali smo vladi, da lahko zadeve rešuje na način, ki ne bo povzročil večje družbene škode. Naše sporočilo so razumeli," je pojasnil.

"V SD smo proti novim selektivnim davkom, ki dodatno nesorazmerno obremenjujejo slovensko gospodarstvo," pa je poudaril vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Tipičen tak davek je po njegovih besedah davek na sladke pijače. Ta po njegovih besedah ne bi prispeval k zmanjšanju debelosti in bolj zdravemu načinu življenja. Z njim zbrani denar bi se namreč stekal v integralni proračun in ne v zdravstveno blagajno oz. preventivne dejavnosti. Drugi razlog, zaradi katerega je imel SD pomisleke do novega davka, pa je novo obremenjevanje podjetij. "Nekatere gospodarske subjekte bi ta trošarina tako obremenila, da bi lahko bil pod vprašanjem celo njihov obstoj," je poudaril.

Kustec Lipicerjeva je sicer poudarila, da so ključna področja, na katerih se bo zapiral proračun za prihodnje leto, s strani koalicije "soglasno prepoznana". Bo pa na nekaterih točkah še potrebno usklajevanje z deležniki – predvsem to velja pri financiranju občin.

Očitno pa v koaliciji tudi še niso usklajeni o vprašanju večje obremenitve za izpuste ogljikovega dioksida, pri kateri vlada zaenkrat vztraja. Kustec Lipicerjeva je zatrdila, da je za koalicijo ključno vprašanje namena določene dajatve. "Pri davku na sladke pijače je bilo temeljno vprašanje vezano na vprašanje zdravja - ali bo to res izboljšalo zdravje uživalcev sladkih pijač. Pri davku na izpuste ogljikovega dioksida pa gre prvenstveno za vprašanje javnega interesa, povezanega z varovanjem okolja," je pojasnjevala. Tako je prvi davek vezan na individualno vprašanje zdravja, saj se vsak posameznik lahko sam odloča, ali bo kupil sladko pijačo. Pri okoljskih dajatvah pa mora vlada v funkciji varovalke javnega interesa skrbeti za zdravo okolje, je menila vodja poslancev SMC.

S to logiko pa se ne strinjajo povsem v SD. Tako je Han povedal, da je njegovo stranko v načrtovanem proračunu motila selektivna obdavčitev gospodarstva, in to tako glede kvot ogljikovega dioksida kot sladkih pijač. "Ampak verjamem, da se bodo te zadeve rešile," je dejal. Han sicer verjame tudi v možnost dogovora z občinami. Kot je poudaril, je županom treba pustiti investicijski denar. "Če pa privarčujejo pri porabi, da ne bodo imeli šotorov in Severin, pa tudi nič hudega. Dobri župani znajo varčevati, kjer je potrebno," je poudaril.

V NSi so po besedah poslanca Jerneja Vrtovca zadovoljni, da je vlada umaknila trošarino na sladke pijače. Ta bi po njegovih besedah povzročila največ škode gospodarstvu in zaposlenim v podjetjih, ki proizvajajo sladke pijače. Glede okolijske dajatve pa so poudarili, da gre za škodljiv ukrep za podjetja, saj bo tudi ta najbolj prizadel podjetja.

V ZL so nad odločitvijo vlade razočarani. Po njihovem bi uvedba tega davka sprožila širšo javno razpravo o tem, da je uživanje sladkih pijač med otroci in mladostniki eden od glavnih vzrokov za debelost in diabetes. Zato so uvedbo tega davka razumeli kot neke vrste takso na zdravju škodljive pijače. "Pozitivni učinki takih taks se jasno kažejo pri tobaku in alkoholu," so poudarili. Kot so ocenili, se namreč vsakič, ko se podražijo cigarete, nekoliko zmanjša delež kadilcev. To bi spremenilo tudi navade prebivalcev Slovenije, ki je po količini zaužitega sladkorja na prebivalca na vrhu svetovnih lestvic. "Vlada bo z opustitvijo tega davka denar morala poiskati drugje. Najverjetneje z varčevanjem pri najšibkejših, ki za razliko od GZS nimajo svojih lobijev in ne morejo zagnati medijskega pompa in panike," so še prepričani v ZL. Napovedali so, da bodo v sodelovanju s stroko pripravili svoj predlog zakona o davku na sladke pijače.

Kot zdravnik in nekdanji minister za zdravje sem razočaran nad odločitvijo vlade, ki je popustila pritiskom gospodarstva in se omenjenemu davku odpovedala, je dejal Tomaž Gantar, poslanec DeSUS in predsednik Odbora DZ za zdravstvo. "Razočaran sem nad odločitvijo koalicije, ki s takšnim načinom sprejemanja odločitev zapostavlja zdravje prebivalcev in še posebno otrok, ki zaužijejo največ teh zdravju škodljivih pijač. Slovenije še dolgo ne bo med najbolj razvitimi državami," je dodal.

Stroka ni zadovoljna

Pitje sladkanih pijač lahko povzroča debelost, sladkorno bolezen in karies. Tudi če človek ni debel, ima zaradi pitja sladkanih pijač za 22 odstotkov večjo možnost za sladkorno bolezen tipa dva, kaže raziskava, ki so jo predstavili na UKC Ljubljana. Strokovnjaki v UKC zato obžalujejo umik trošarin. Kardiolog in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matija Cevc je ocenil, da se z umikom zakona, ki bi uvedel trošarine na sladkane pijače, "ponavlja zgodba, ki smo jo že doživeli pri tobačni industriji". Upa pa, da zamisel o uvedbi tovrstnih trošarin ne bo zamrla.

"Razvite države so uvidele, da je uživanje sladkih pijač problem, zato so uvedle davek na te pijače. Zato apeliram na javnost, da to prepozna kot resen primer," je dodal predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike Andrej Janež. Sladkorno bolezen tipa dva ima v Sloveniji 140.000 ljudi. "Ko enkrat dobiš sladkorno bolezen, se je ne moreš znebiti. To je kronična bolezen, ki zelo vpliva na kakovost življenja in povzroča kronične zaplete," je še dejal.

Cevc pa je opozoril, da so Slovenci na prvem mestu po debelosti tistih, ki doživijo srčno kap. Ob tem pa so tudi najbolj informirani, kako to preprečiti, a se ne odločijo za spremembo življenjskega sloga. Raziskave kažejo, da povprečno Slovenci s sladkorjem užijejo kar 20 odstotkov dnevnega vnosa energije, priporočeno je manj kot pet odstotkov. "Naše telo za to ni narejeno," je opozoril Cevc in dodal, da se na interni kliniki dnevno ukvarjajo z zapleti zaradi sladkorne bolezni, kot so amputacije okončin. Sicer pa se učinki zmanjšanja uživanja sladkorja na ožilju poznajo že v dveh tednih.

Pitje sladkanih pijač ne vpliva samo na debelost in sladkorno bolezen, ampak ima pomembno vlogo tudi pri nastanku kariesa. Po besedah Roka Kosma s centra za otroško in preventivno zobozdravstvo stomatološke klinike UKC Ljubljana je dokazano, da se pojavnost kariesa zmanjša, če dnevni vnos sladkorja predstavlja manj kot 10 odstotkov celotnega kaloričnega vnosa.

Cerar: Vlada ni nikomur popustila, gre za dogovore s partnerji

Vlada ni nikomur popustila, tudi sindikatom ali gospodarstvu ne, pač pa gre za dogovarjanje, je na očitke glede zadnjih odločitev o nesprejetju davka na sladke pijače in nižanja povprečnin občinam dejal Cerar. Dodal je, da manipulacije, ki se o tem pojavljajo v zadnjem času, presegajo že vsako mero.

Zatrdil je, da so tudi s sindikati vodili konstruktiven dialog, na trenutke sicer nekoliko napet, a so z njimi uspeli doseči skupno rešitev. Enako pričakuje, da se bo zgodilo z občinami, in upa, da bo tudi vodstvo gospodarske zbornice spoznalo, da lahko tudi z njimi najdejo primerne rešitve, če bodo le sposobni dokazati, da so zmožni dialoga. "Ne vem, ali se predstavniki gospodarske zbornice ali kdo drug, ki na nek divji način kritizirajo vlado, zavedajo, v kakšno stanje je bila ta država pripeljana. Vlada se s tem ukvarja več kot dva meseca. Menim, da zelo učinkovito, in mislim, da moramo samo skupaj nadaljevati po tej poti," je dejal Cerar.