Janez Slapar je bil neposredno nadrejen tedanjemu poveljniku brigade Moris Antonu Krkoviču, njegova enota pa je bila po liniji poveljevanja prvopodrejena Republiškemu štabu TO. Krkovič za posojanje orožja ni iskal Slaparjeve odobritve ali odobritve RŠTO, temveč je očitno posloval na svojo roko, s predhodnim ali naknadnim soglasjem takratnega obrambnega ministra Janeza Janše. Poveljniki TO namreč niso imeli pristojnosti odrejanja predaje sredstev oborožitve ali opreme predstavnikom drugih držav. Posojanje orožja brez Slaparjeve odobritve pomeni grobo kršitev načela subordinacije v vojski, je še dejal sogovornik.
Reverzi, ki so bili objavljeni v Večeru, so se uporabljali za posojanje orožja in vojaške opreme znotraj ene enote TO. Za posojanje med dvema različnima enotama TO pa bi morali uporabiti drug reverz, ki zahteva več podatkov. Pri posojanju orožja Hrvatom takega reverza nikakor ne bi smeli uporabiti. Tako kot jaz nisem imel pooblastil za posojanje orožja, jih ni imel niti Anton Krkovič. Torej je Krkovič presegel svoja pooblastila, je poudaril general Slapar.
Večer pa je od sedanjih in nekdanjih častnikov SV in TO izvedel tudi, da so objavljeni reverzi, ki pričajo o posojanju orožja Hrvatom, pomanjkljivo izpolnjeni, saj na njih ni serijske številke orožja, ki natančno priča, katero orožje je zapustilo skladišče, in lahko tudi pokaže, da je bilo vrnjeno isto orožje. Sporno pa je tudi izdajanje streliva na reverz, saj se strelivo v vojaškem spopadu porabi in ga ni mogoče vrniti.
