»To je tudi največji kapital, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam, pa tudi velika odgovornost, da bomo kot enakopraven dejavnik znali v evropski skupnosti narodov in držav uveljavljati naše interese.«
Drnovšek začenja mandat predsednika republike, kot je poudaril, tik pred veliko zgodovinsko priložnostjo: »Sloveniji so se dokončno odprla vrata v skupni evropski prostor, kjer bo lahko z drugimi demokratičnimi evropskimi državami enakopravno ustvarjala prihodnjo podobo evropske celine, ki bo temeljila na skupnih vrednotah. Vendar pa zgodovinski začetek novega obdobja ne bo konec naše nacionalne zgodovine in ne izbris naše identitete. Še z večjo zavzetostjo, odločnostjo in odgovornostjo bomo morali skrbeti za tisto, čemur se nočemo in ne nameravamo odreči - za našo identiteto, jezik, kulturo, umetnost in zgodovino. Le od nas samih pa bo odvisno, ali bodo naše zgodovinske vrednote in kulturna izročila postala razpoznaven del evropske dediščine.«
Posebna pozornost človekovim pravicam
Kot predsednik bo Drnovšek, kot je poudaril, posebno pozornost in skrb namenjal doslednemu spoštovanju in utrjevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. »S strpnim dialogom moramo presegati stare razdore in onemogočati nastajanje novih. Krivice, ki so jih posamezniki utrpeli v preteklosti, si zaslužijo pozorno in razumevajočo obravnavo, če želimo iskreno popraviti njihove materialne in moralne posledice. To bomo dosegli le, če bo Slovenija pravna država in če bomo vanjo in v njene pravne instrumente vsi zaupali.«
»Članstvo Slovenije v EU in zvezi Nato sta dolgoletni temeljni usmeritvi slovenske zunanje politike. Zdaj, ko smo na pragu njune uresničitve, si velja znova priklicati v spomin in zavest, zakaj smo se tako odločili: obe organizaciji sta jamstvo za našo blaginjo in varnost, pa tudi za mednarodno prepoznavnost, verodostojnost in gospodarsko uspešnost.« Drnovšek je med drugim poudaril, da mu je v čast, da bo njegov mandat predsednika in vrhovnega poveljnika obrambnih sil potekal prav v času, ko bo Slovenija skupaj in enakopravno z demokratičnimi evropskimi državami ustvarjala novo varnostno in obrambno podobo Slovenije.
Predsednik Drnovšek je še posebej izpostavil pomen vključevanja Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo. »Radi poudarjamo, da je Slovenija varna država, toda varnost ni trajno dobro.« Slovenija se ne more izogniti dejstvu, da je že postala del kolektivne varnosti, ki se sooča z novimi varnostnimi izzivi, »zato je moje trdno prepričanje, da bomo kot člani zveze Nato bolj varni in da prednosti članstva v zavezništvu močno pretehtajo morebitne zadržke«.
Po njegovih besedah je povabilo za članstvo za Slovenijo velikega pomena, hkrati pa ji nalaga veliko odgovornost za nadaljnja ravnanja. Sicer pa si bo Drnovšek v procesu preoblikovanja Slovenske vojske prizadeval za učinkovito pravno ureditev vojaške sfere, učinkovit civilni nadzor nad njo ter za krepitev vloge, položaja in ugleda profesionalnega in politično neobremenjenega pripadnika Slovenske vojske, bodisi doma ali pa v okviru mednarodnih mirovnih in humanitarnih misij na tujem.
Ključni strateški cilji Slovenije
Predsednik države Janez Drnovšek je naštel ključne strateške cilje slovenske zunanje politike. Med drugim je poudaril, da so ključni element varnosti Slovenije tudi urejeni in prijateljski odnosi s sosednjimi državami, ki jih želimo razvijati na temeljih medsebojnega zaupanja in vsestranskega sodelovanja.
Sem po njegovih besedah sodijo predvsem medsebojno dokončno priznavanje ozemeljske nedotakljivosti in nespremenljivosti državnih meja, varstvo pravic narodnih manjšin in skrb za njihov vsestranski razvoj ter utrjevanje gospodarskih vezi. S Hrvaško je bilo vzpostavljeno dobro sodelovanje na multilateralnem področju, bilateralni odnosi pa ostajajo še vedno obremenjeni z nekaterimi ne do konca rešenimi vprašanji.
Kljub občasnim glasovom, ki pozivajo k vračanju odnosov z Italijo na pretekla stanja negotovosti, je utemeljeno pričakovati in si z naše strani prizadevati, da bi jih preglasila spoštovanje že sprejetih mednarodnih dogovorov in obveznosti ter pripravljenost za tvorno sosedsko sodelovanje. Z Avstrijo se odnosi razvijajo v smeri kooperativnosti na vseh področjih, odnosi z Madžarsko so na vseh področjih zelo dobri.
Drnovšek: Potrebna je krepitev vezi z ZDA
V strateškem interesu Slovenije je tudi nadaljnja krepitev odnosov z ZDA, ne le v okvirih zveze Nato, ampak tudi v dvostranskem dialogu. Razvijanju neposrednih dvostranskih odnosov s to državo Drnovšek pripisuje vse pomembnejšo vlogo in pomen pri nadaljnjem pozicioniranju Slovenije v mednarodni skupnosti. Podobno velja tudi za Rusko federacijo, še zlasti na gospodarskem področju.
»Dvanajst let po razglasitvi samostojnosti lahko rečemo, da nam je vse poglavitno uspelo - dosegli smo soglasje o temeljnih vrednotah družbe, ustvarili smo si varno, socialno pravično, gospodarsko uspešno, strpno, v mednarodni skupnosti uveljavljeno in - kar je najpomembnejše - v prihodnost usmerjeno državo.
Številna vprašanja so še odprta; v pomoč nam bo, če bomo znali o svetu premišljati zase in med seboj, obenem pa o njem skupaj z drugimi in za druge. To smo doslej v svoji zgodovini vselej zmogli in to nas je kot Slovence ohranilo pri življenju in nam omogočilo, da smo si izborili lastno državo.« Poudaril je, da bomo morali vse bolj stati sredi tega sveta, ga presojati z lastnimi merili in se ne bomo smeli umikati v varljivo zatišje lastnega samozadovoljstva in samozadostnosti.
Drnovšek verjame, da »bomo sposobni izkoristiti vse priložnosti, ki se nam bodo ponudile, pa tudi tiste, ki si jih bomo ustvarjali sami«. Ob koncu svojega mandata pa Slovenijo vidi kot »inkubator idej, stičišče kultur, most sodelovanje in varno ognjišče sožitja med civilizacijskimi, verskimi kulturnimi izročili evropskega zahoda, vzhoda, severa in juga«.
