Burja je bil prvoletni kačar (Circaetus gallicus), ki je sredi leta 2025 poletel na Kraškem robu. Strokovnjaki DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) so ga spremljali v okviru čezmejnega projekta Interreg Italija-Slovenija Kras4us. Satelitska sledilna naprava, nameščena na ptici, je omogočila izjemno natančen vpogled v kačarjevo selitveno pot in njegovo zadnjo noč.

Kačar se je jeseni po vzhodni selitveni poti prek Sirije in Egipta odpravil v Nigerijo, kjer je prezimil. Na poti nazaj proti Evropi pa se je njegovo prvo selitveno potovanje tragično končalo v Turčiji. Iz podatkov satelitske naprave, ki poleg lokacije beleži tudi tresljaje, so strokovnjaki lahko razbrali, da je ptica zvečer priletela na drog srednjenapetostnega daljnovoda, ponoči pa premikanja ni več zabeležila.
"Takoj ko smo zaznali, da se Burja ne premika več, smo preverili njegovo lokacijo. Že satelitski posnetki so nakazovali, da je ptica najverjetneje poginila zaradi električnega udara na srednjenapetostnem daljnovodu. Za potrditev smo na lokacijo napotili partnerje iz turške organizacije BirdLife, ki so na terenu potrdili, da je bil vzrok pogina električni udar. Ker se zavedamo, kako velik naravovarstveni problem predstavljajo nevarni srednjenapetostni daljnovodi, se z njihovo sanacijo aktivno ukvarjamo," je povedal vodja Varstveno-ornitološkega sektorja DOPPS Tomaž Mihelič.

Kot je poudaril, primer nazorno kaže, kako pomembno vlogo imajo sodobne raziskovalne metode pri varstvu ogroženih vrst, saj brez satelitskega oddajnika vzroka pogina najverjetneje nikoli ne bi poznali. Obenem se je znova potrdilo, da električni udari na srednjenapetostnih daljnovodih ostajajo eden najpomembnejših vzrokov smrtnosti velikih ujed na selitvenih koridorjih. "Gre za problem, ki se dogaja pred našimi očmi, pogosto pa ostane neopažen."
Varstveni ornitolog Domen Stanič, vodja projekta Kras4us pri DOPPS, je poudaril: "V sklopu projekta Kras4us smo se v Sloveniji prvič posvetili poglobljenemu raziskovanju kačarja, enega naših najredkejših gnezdilcev. Satelitsko spremljanje osebkov nam je kmalu razkrilo, da je tudi ta vrsta močno dovzetna za elektrokucijo. Raziskave s pomočjo sodobnih tehnologij so v naravovarstvu ključnega pomena za ugotavljanje prezrtih, a pogosto pomembnejših vzrokov upadanja populacij ptic in drugih organizmov. So prvi korak na poti k odpravi tovrstnih problemov, torej nam pomagajo usmerjati naše naravovarstvene napore."

Slovenija leži na ključnem selitvenem koridorju med Alpami in Jadranom, ki ga uporabljajo številne velike ujede, med njimi tudi beloglavi jastrebi. Zato v okviru projekta LIFE for Lifelines, ki ga zaradi pomembnosti dolgoročne zaščite tega koridorja sofinancira Evropska unija, DOPPS skupaj z elektrodistribucijskimi podjetji odpravlja nevarna mesta na električnem omrežju. S sanacijo t. i. črnih točk želijo preprečiti, da do podobnih dogodkov ne bi prihajalo tudi pri nas ter zagotoviti dolgoročno varstvo ogroženih ujed.
DOPPS je z mrežo organizacij BirdLife sprožil tudi pobudo za sanacijo daljnovoda v Turčiji, kjer je kačar poginil, saj upajo, da bo njegova zgodba prispevala k temu, da bo v prihodnje rešila življenja številnih drugih ptic selivk.
O projektu Kras4us
Kras4us je Interreg projekt med Italijo in Slovenijo, ki ima kot glavni cilj ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti na čezmejnem Krasu z uresničevanjem čezmejnih pilotnih ukrepov in aktivnosti, vezanih na spremljanje stanja bioindikatorskih in krovnih vrst ter ohranjanjem elementov zelene infrastrukture. Obenem išče rešitve za trajnostni razvoj Krasa ob upoštevanju ohranjanja biodiverzitete.
O projektu LIFE for Lifelines
Cilj projekta je zagotoviti varnejši ekološki koridor za ptice med Alpami in Jadranskim morjem. Z zaščito električnih vodov, označevanjem nevarnih daljnovodov ter spremljanjem selitvenih poti in zagotavljanjem njihovega dolgoročnega varstva bo zmanjšal nevarnosti, kot so električni udari in trki, ki vsako leto ogrožajo številne ogrožene vrste. S tem bodo izboljšani pogoji za varnejšo selitev in gnezdenje ptic ter okrepljena povezanost ključnih naravovarstvenih območij v Sloveniji.




























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.