Slovenija

Slike iz naše (narcistične) doline Šentflorjanske

Ljubljana, 09. 11. 2019 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Ana Pavlič
Komentarji
13

Dobrih sto let nazaj je Ivan Cankar tedanjo politiko in resnične namene političnega združevanja ter predstavništva popisal v drami Za narodov blagor (1901). Kot vemo, je bilo politično dogajanje v času Cankarjevega življenja razdeljeno na dva tabora, in ravno Za narodov blagor nam oriše natančno sliko dveh različnih političnih izhodišč, ki pa v resnici delujeta in si želita popolnoma enako.

Ana Pavlič, doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
Ana Pavlič, doktorska študentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani FOTO:

Do razkola je potemtakem najbrž prišlo samo zato, ker se tabora nista mogla zediniti o enem vodji. Morda se je zaradi podobnih razlogov zgodil tudi pluralizem medijev, če je bil le-ta seveda posledica izdajanja strankarskih glasil, ki prepričujejo z resnico.

Ko na vrhuncu drame pred omenjena dva tabora na pot stopi nevarnost, anarhistični novinar Ščuka, se tabora, v strahu pred tistim, kar bi lahko sledilo, združita in razkrijeta enovitost političnih vzgibov njihovega – za narod predstavljenega – tako drugačnega ravnanja. Grudnovka: "Naša reč je vzajemna ... Prosim, poslušajte: — recimo, da se prične boj na življenje in smrt. Doslej smo se greli vsi skupaj pod enim plaščem, in pod tem plaščem se je godilo precej nedelikatnih stvari. Če se prične boj na življenje in smrt, bodo prihajale na dan te nedelikatne stvari; a v svetli luči se vidijo take nedelikatnosti še bolj nedelikatne, kot so v resnici. Nam bi to ne bilo prijetno, — ali bi bilo prijetno Vam?"

Tabora, o katerih je pisal Cankar, sta se v stoletju do danes seveda prestrukturirala, kot se temu strokovno korporativno danes pravi. Na to je pomembno vplival nastanek nove, samostojne države Slovenije in pa procesi ustvarjanja državnega premoženja, ki si ga je bilo treba na novo tovariško in kasneje tudi demokratično razdeliti. Tudi danes se zdi, da živimo v prostoru dveh interpretacij realnosti, ki se državljankam in državljanom zdita tako absurdni in težko razumljivi, da jim res ne gre zameriti, če se odločijo, da jih upravljanje z javnimi zadevami ne bo zanimalo več. Težava, ki bi se je morali ob tem zavedati vsi tisti tabori, ki o naši prihodnosti resnično razmišljajo in ne preživljajo mandatov v stiskanju pod istim plaščem, je ta, da bo prebivalce ob mnoštvu distrakcij, s katerimi jih vsak dan posiljuje potrošniški kapitalizem, težko ponovno navdušiti za skupno dobro.

Dokler nas ne bodo zanimali dejanski življenjski pogoji in strukturne okoliščine življenja drugih in drugačnih, se bomo utapljali v enako zlaganih podobah navidezno uspešnega, srečnega in bogatega življenja vseh nas.
Dokler nas ne bodo zanimali dejanski življenjski pogoji in strukturne okoliščine življenja drugih in drugačnih, se bomo utapljali v enako zlaganih podobah navidezno uspešnega, srečnega in bogatega življenja vseh nas. FOTO: Shutterstock

Imperativi uspeha, statusa, moči, denarja, slave in sreče so religija sodobne družbe – verjeti moramo, da so na voljo vsem; verjeti moramo, da jih lahko dosežemo, vsi, brez izjeme, če se le dovolj potrudimo; verjeti moramo, da je od tega odvisna individualna sreča našega obstoja, za katero smo, seveda, odgovorni sami. V časih, v katerih je živel Cankar, se je koncept uspešnosti takšnega življenja šele začel pripravljati, bilo pa je že mogoče razumeti lahkotnost konformnosti, v kateri nikoli ne izraziš svojega mnenja, ker nikoli ne veš, kakšno bo jutrišnje mnenje večine.

Ščuka: "Zaničujete me po pravici: jaz sem nesrečen človek. Kdor je dandanes nesrečen, je zaničevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó sladko smehljati se je treba ... nič drugega. In ničesar ne sme človek videti in ničesar si ne sme želeti ... Ali jaz vidim, kako gremo vsi skupaj navzdol, v neskončno blato, jaz vidim, da so nam laži in fraze vzele še tisto malo, kar smo imeli dobrega in krepkega v sebi. Kdor bi gledal to življenje od daleč, bi se mu smejal; kdor ga mora živeti in je pošten, je najbolje, da se obesi ... Ničesar si ne sme človek želeti, ničesar želeti! ... Ali jaz bi rad gledal ljudi, ki bi govorili brez strahu in brez ozirov in brez sebičnosti; rad bi gledal ljudi, ki bi pljunili pod mizo, preden bi izgovorili eno tistih fraz, od katerih zdaj živimo in ki so cilj in konec vsega našega neumnega in brezpomembnega delovanja ... In to bi vendar ne bilo takó težko! — Samo oči bi bilo treba odpreti ... Nič drugega bi ne bilo treba: — samo oči odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zapraši ... Zrak bi se izčistil, in mi vsi bi dihali ... dihali ... No, daleč je do tega ..."

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični manedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Brati Cankarja sto let kasneje nas ne sme navdajati z muzanjem in tihim strinjanjem o časih (in politikih), ki se niso spremenili. V nas bi se morala namesto tega prebuditi frustracija ob nekaj pomembnih premislekih – je danes sploh še mogoče misliti in živeti, kot je predlagal Cankarjev revolucionarni Ščuka? Je še mogoče ločevanje med tistimi, ki izbirajo ideale za narodov blagor, in tistimi, ki si želijo svobode za vse? V smešnih časih živimo: morda še v nobeni družbeno-politični ureditvi do zdaj ljudje nismo imeli dostopa do misli in opozoril toliko različnih posameznikov in posameznic z vseh koncev in krajev sveta, ki bi opozarjali na to, da je ureditev sveta nepravična, da je ekonomski model nevzdržen, da gospodarska rast ni neomejena in da za vse to plačujemo preveliko ceno. Pa vendar se po drugi strani zdi, da nas vse to ne prepriča.

"Kdor je dandanes nesrečen, je zaničevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó sladko smehljati se je treba ... nič drugega."
"Kdor je dandanes nesrečen, je zaničevanja vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó sladko smehljati se je treba ... nič drugega." FOTO: Dreamstime

Definirajo se problemi in težave, svet je poln dogodkov in katastrof, ki ponudijo povode za aktivacijo, organizirajo se protesti, vzbudita se političen nemir in solidarnost, ki pa hitro spet ponikneta. Vmes nam pozornost zbujajo poskusi diskreditiranja tistih, ki se javno izpostavijo in brez strahu govorijo o stvareh, o katerih še ni večinskega strinjanja, pa bi, v razmerah demokracije, to moralo obstajati. Je v dobi narcizma (majhnih razlik) sploh še mogoče govoriti o aktivnem državljanstvu, o zanimanju za druge oblike življenja in za drugačno vrednotenje sveta? Smo predali temeljne značilnosti človeškega obstoja, kot sta moč govora in združevanja, za doseganje zavisti v očeh drugih ter za bogatenje na račun revščine drugih? Narcistična dolina Šentflorjanska več časa na dan preživi v buljenju na telefon, računalnik ali v televizijo kot pa v besedni interakciji s svojo okolico, popularizacija nekaterih gibanj pa je dejanski angažma posameznika zreducirala na en všeček, eno deljeno objavo ali en poslan SMS in instantno postanemo del rešitve, državljanska dolžnost nekega dne pa postane hitro opravljena. Dokler nas ne bodo zanimali dejanski življenjski pogoji in strukturne okoliščine življenja drugih in drugačnih, se bomo utapljali v enako zlaganih podobah navidezno uspešnega, srečnega in bogatega življenja vseh nas.

Smešni časi so: toliko različnih priložnosti, kot jih imamo ljudje danes za javno, pol javno ali čisto zasebno, intimno izražanje politične volje, pogledov in stališč, nismo imeli še nikoli. Ker te priložnosti niso večne, tudi niso samoumevne. Če jih ne bomo izkoriščali, v prihodnosti takšni problemi preprosto sploh ne bodo več obstajali.

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (13)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Škrat na kvadrat
09. 11. 2019 12.29
+4
Še ena izmed VINO = visoko izobraženih nezaposljivih obrazov
Volga Malek
09. 11. 2019 10.41
+2
Za narodov blagor 'nasi' vrhunsko obvladajo stvari, uspeh 'nasih' je vec kot polovica Slovenije na minimalni placi in vec kot polovica Slovenije na mizernih pokojninah, ce je nekdo uspesen ga je pa treba unicit zato se podjetnistvo seli ven z drzave, sploh tovaris premier je vrhunski strokovnjak prebere kar mu napisejo, pa se kako z veselic pove 😂 cas za znizanje davkov pa se ni prisel, verjetno nikoli ne bo ker pac socialisti nimajo pojma o ekonomiji. Privoscit cloveku vecjo neto placo ali pokojnino z nizjimi davki je pogoj za uspeh saj so ljudje motivirani. Ampak socialisti imajo radi reven in pohleven narod da ga lazje kontrolirajo so to delali v SSSR in DDR pa enako se danes to delajo v celofan zavitem 'demokraticnem' socializmu kjer je uspesen clovek razredni sovraznik, kapitalizem je pa po njihovo 'zlocinski' ker pac niso sposobni prezivet s svojim delom in zasluzit svoj denar, zato pa zivijo na tuj proracunski denar- denar vseh nas ki s svojim zasluzkom vplacujemo v proracun. Tele NVO analize alias 'think tank' so pa res 'vrhunske' , ce je res 'think tank' tako uspesen naj prezivi na prostem trgu, ce se financira s proracuna je pac zgolj vladna agencija.
DobriSkrat
09. 11. 2019 10.13
+4
"...procesi ustvarjanja državnega premoženja, ki si ga je bilo treba na novo tovariško in kasneje tudi demokratično razdeliti..." Tako je! Ljudje pa delajo za majhen denar in se s težavo prebijajo iz dneva v dan.
ne rabimo predsednika
09. 11. 2019 10.00
+20
Ivan Cankar: "Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci - po kulturi (...) pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu."
AlternativeFacts
09. 11. 2019 10.00
+16
Nehajte že masakrirati Cankarja in mu s tem delati sramoto. Ve kar je pisal Cankar je danes še kako živo in nič kaj drugače...ne delati iz sebe pepčkov....Hrvaški plemič Pavao Ritter Vitezović je že leta 1700 objavil delo, v katerem je celotne Slovane izenačil z Iliri, te pa s Hrvati. Eden izmed delov razširjene Hrvaške je bila tudi alpska Hrvaška, ki je predstavljala slovensko ozemlje. Pojem alpski Hrvati za Slovence pa je uveljavil Ante Starčević v petdesetih letih 19. stoletja. ..... Ko je liberalec Ivan Tavčar leta 1883 obiskal Zagreb, se je sam opredelil za alpskega Hrvata. Pozneje, po letu 1898, so se s pravaši povezovali slovenski katoliški politiki. Kako jo je Tavčar potem odnesel v Ljubljani? Napadel ga je Levec, da se gre alpsko-hrvaško komedijantstvo. Kakšnih širnih reakcij pa ni bilo, ker je bilo v ospredju predvsem povezovanje s Hrvati. Pri Slovencih je vladal velikonemški strah; če so praktično do zadnjega kamna določili mejo proti nemštvu, so rekli, da meja s Hrvati ni pomembna, da se bomo nekako združili. Slovenci so se v 19. stoletju vseskozi izogibali določevanju meje s Hrvati...Zelo dobro opisano leto 2020 kaj ne, pa je to najmanj 120 let nazaj....
Uporabnik113189
09. 11. 2019 13.25
+8
Posledice hlapčevske politike, izgubljena Istra in Kvarner, prodali so nam Benečijo, Julijsko Krajino, da ne naštevam vsega ker je preveč, vse za svoje srbohrvaške koristi, Dalmacija jim je padla na pladnju plačana s slovenskim narodnim ozemljem..
Volga Malek
09. 11. 2019 09.59
-5
Pisat o primerjavi Cankarja ki je umrl leta 1918 in ki je zivel v Avstroogrski monarhiji z danasnjo Slovenijo leta 2019 je neumnost, ze to me zalosti da je uporabil besedo jeca narodov, sama gledam nato ker so moji predniki pripadali drugi skupini kot Cankar in to je aristokraciji. Habsburska monarhija je bila lepo urejena drzava, s svobodnim trgom, in da v kapitalizmu lahko vsak uspe. Imela je nizje davke, moj oce je bil kot aristokrat solan v internatu v Svici, pozneje pa v Pragi in Dunaju. Avstrijski krogi so bili progresivni kar za danasjo Slovenijo pac ne morem trdit dokler sanjajo o 'sovraznem govoru' in medijski cenzuri in omejevanju svobode. Pozablja se pa tisto obdobje 1945 do 1990 to je obdobje socializma in komunizma ki je se vedno miselno zasidrano v ljudeh ceprav je sistem prezivet, 'vsi enaki v revscini' - ceprav bi nekateri to radi spet nazaj da bi lazje kontrolirali ljudi. Slovenija pa potrebuje duh Johanna Pucha, Petra Koslerja za uspesno prihodnost in trzno ekonomijo kot pa duh v celofan zavitega 'demokraticnega' socializma ki ne obstaja ampak obstaja le socializem - 'demokraticni' socializem je skok in drsanje po grabljih pa cloveka kljub temu udari, socializem je pa direkten udarec v glavo z grabljami.
Zev0
09. 11. 2019 09.45
-2
O kakšno ceneno moraliziranje.
fafajonka
09. 11. 2019 09.21
+5
Saj ne more biti drugače,.....če v dolini (šentflorjanski),.....živijo hribovci...... :-D
anakondabox
09. 11. 2019 08.42
+17
Cankar je bil genij in vizionar, saj je natanko odčitaval dandanašnjo stvarnost. A prav zaradi teh idej, ki jih danes častimo (licemerstvo?), je bil zaprt na Ljubljanskem gradu. Da se nekoliko operejo krivde, so mu postavili CD, ki nima niti desetino toliko etike in vizije. #izkušnje
Domendo
09. 11. 2019 08.53
-7
Škoda da ni bil malo večji genij da bi imel boljšo lepšo vizijo.
fafajonka
09. 11. 2019 09.14
+13
Škoda je, da imamo danes vse polno genijev, ki imajo tako čudovite vizije,.....pa ubogi narod ne ve komu slediti.
jesenvoyo
09. 11. 2019 10.40
+9
Lahko bi bil še tako velik genij pa boljše vizije za narod ki nikoli ni imel prave in sposobne elite, ki bi zznala in pa predvsem hotela voditi narod tako, da bi šlo vsem bolje, tudi tistim, ki trdo delajo.