'Nasilje nad ženskami in dekleti je globalna pandemija'

Letošnji mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Pobarvajmo svet v oranžno in podnaslovom Prisluhni tudi meni. Z njim se začenjajo akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki bodo potekali do mednarodnega dneva človekovih pravic, 10. decembra. Oranžna barva je barva kampanje proti nasilju nad deklicami in ženskami, ki so jo organizirali v okviru Združenih narodov.

S podnaslovom Prisluhni tudi meni želijo pozornost nameniti sporočilom deklic in žensk, ki so preživele nasilje, ki se vsak dan borijo za pravice žensk in so dejavne v prizadevanjih za izkoreninjenje nasilja – številne daleč od pozornosti medijev, so zapisali v Združenih narodih. "Slišati moramo njihov glas in zgodbe," so pozvali.

Sramota vseh družb

"Pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo," je pozvala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Kljub desetletjem ozaveščanja je zavedanje o razširjenosti in posledicah nasilja nad ženskami po opozorilu ministrstva slabo, napačne predstave pa so še vedno globoko zakoreninjene.

Nasilje nad ženskami in dekleti je sramota vseh družb, je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres: "Šele ko bo polovica človeštva, ki ga sestavljajo ženske in dekleta, živela brez strahu, nasilja in vsakodnevne negotovosti, lahko resnično rečemo, da živimo v poštenem in enakopravnem svetu. Nasilje nad ženskami in dekleti je globalna pandemija, ki ogroža vse ženske in dekleta," je še poudaril. 

Evropska komisija in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa v skupni izjavi izpostavljata, da je izkoreninjenje nasilja nad ženskami in dekleti predpogoj za spodbujanje demokracije in gospodarske rasti.

V Sloveniji je vsaka druga ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživela eno od oblik nasilja. V svetu je več kot tretjina žensk v življenju že doživela fizično in/ali spolno nasilje, 750 milijonov žensk pa se je poročilo pred svojim 18. letom starosti.

Približno polovica žensk v EU je že doživela verbalno, fizično ali spletno spolno nadlegovanje. Po podatkih Eurostata pa je med žrtvami trgovine z ljudmi v EU 80 odstotkov žensk, so izpostavili v Bruslju. 

Raziskava med porodnicami

Na Ginekološki kliniki v Ljubljani so leta 2014 izvedli raziskavo, v kateri so zajeli 1269 žensk med bivanjem v porodnišnici neposredno po porodu. Raziskava je pokazala, da je polovica vprašanih do svojega 31. leta že doživela neko obliko nasilja. Štiri od desetih žensk še vedno trpijo zaradi posledic nasilja v preteklosti, najbolj zaradi spolnega nasilja. Z raziskavo so ugotovili tudi, da nasilje v preteklosti povečuje tveganje za nasilje v nosečnosti. Pri tovrstnem nasilju gre tako za psihično kot fizično nasilje, večinoma pa ga izvaja intimni partner.

"Izjemno pomembno je, da zdravstveni delavci pacientke nedvoumno vprašajo, ali preživljajo nasilje, kajti zaznava nasilja nad ženskami je v zdravstvu še vedno nizka. Po zaznavi nasilja pa je treba pacientkam ponuditi podporo in zaščito ter jih informirati o možnih oblikah pomoči," pravi Doroteja Lešnik Mugnaioni, strokovna sodelavka Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici – Zvezi.

Nasilje med nosečnostjo vpliva na reproduktivno zdravje žensk, saj je povezano z večjim številom umetnih in spontanih splavov, poveča se tveganje za prezgodnji porod in zastoj ploda v maternici. Pacientke, ki so bile žrtve nasilja, so v raziskavi Ginekološke klinike slabše ocenile tudi svoje zdravje in izkušnjo poroda. Nasilje zdravstvenih delavcev je v nosečnosti in ob porodu občutilo šest odstotkov žensk, ki so sodelovale v raziskavi. V ginekologiji in porodništvu sicer lahko pride do nehotene zlorabe, saj ženska pri obravnavi praviloma izgubi nadzor nad lastnim telesom, zaradi česar občuti izgubo dostojanstva.

Ženske, ki so doživele nasilje v zdravstvenem sistemu, imajo v kar 40 odstotkih tudi izkušnjo spolne ali druge zlorabe v otroštvu, kaže raziskava. V Zbornici – Zvezi poudarjajo, da je zloraba otrok največji dejavnik tveganja za pojavnost različnih vrst nasilja pozneje v odraslosti, in ena od pomembnih nalog zdravstva je, da nasilje nad otroki in v družini učinkovito prepoznava in ukrepa ter žrtve zaščiti.

Tudi mediji so lahko pomembni zavezniki v boju proti nasilju

"Novinar vsakič znova, ko poroča o nasilju v družini, tehta med svobodo izražanja na eni ter pravico do zasebnosti in pravico do časti in dobrega imena na drugi strani. Kam se bo tehtnica v nekem primeru nagnila, pa je odvisno od različnih okoliščin," je o tem, kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nad ženskami, dejala odvetnica Jasna Zakonjšek.

Najpogostejši argument medijev, ko poročajo o teh primerih, je po besedah pooblaščene zastopnice različnih tiskanih medijev, da je to v javnem interesu. Pri tem morajo novinarji paziti, da ne posežejo v zasebnost ostalih vpletenih, kot so otroci, v primerih, ki še nimajo sodnega epiloga, upoštevati domnevo nedolžnosti, v primerih, ko so obtožbe zelo hude, pa dobiti čim več odzivov različnih institucij, kot so centri za socialno delo.

A centri za socialno delo imajo dobro razvit obrambni mehanizem, je dejala Špela Stare z Društva novinarjev Slovenije. Na vprašanje, kako bi novinarjem centri za socialno delo lahko bolj prišli naproti, je socialna inšpektorica Zita Koželj ob sklicevanju na različne zakone odgovorila, da jim ti preprečujejo, da bi medijem posredovali informacije, ki bi lahko razkrili identiteto posameznikov, razen če v to sami privolijo. A tudi tu po njenih besedah nastane zagata, prvo vodilo centrov za socialno delo je namreč otrokova korist.

Izhodišče za pogovor je bil priročnik za medije, kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, ki sta ga Društvo SOS telefon in Društvo novinarjev Slovenije pripravila pred dvema letoma. V njem med drugim piše, naj se novinar izogiba mitom in stereotipom, javnost informira o nesprejemljivosti nasilja, izbira strokovno usposobljene sogovornike, ne razkriva identitete vpletenih, če to ni v javnem interesu, je obziren pri razkrivanju podatkov in podrobnosti. Nasilje naj obravnava v družbenem kontekstu, pri izbiri fotografij, posnetkov in drugega vizualnega gradiva pa naj bo previden.

Novinarji naj se ob upoštevanju smernic in novinarskega kodeksa hkrati zavedajo vpliva, ki ga ima njihovo poročanje, je opozorila predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz, ki je predlagala, naj novinarski prispevki vsebujejo spodbudna sporočila v smislu, "da je izhod iz nasilja vedno mogoč", ter informacije, kam in na koga se lahko žrtve nasilja obrnejo. O negativnih posledicah neustreznega medijskega poročanja, ki lahko privede tudi do tega, da si izpostavljeni posameznik vzame življenje, je spregovorila tudi Ranka Ivelja. Kritična je bila do medijev, ki zaradi želje po dobičku zavestno kršijo kodeks.

V Galeriji Kresija je od 22. novembra razstava Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Boris Beja, Mina Fina, Jaka Babnik, Valerie Wolf Gang, Hana Karim, Nina Koželj, Tadej Vaukman in Tanja Radež so upodobili deset pripovedi žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon. Njen kustos Božidar Zrinski je opozoril, da se nasilje dogaja za zaprtimi vrati. Glede na to je razstava priložnost, da o njem spregovorimo na glas in v najrazličnejših kontekstih. Le tako bomo prepogosto neslišnim in nevidnim žrtvam dali glas in obraz, je dodal. Razstava bo na ogled do 7. januarja.