Slovenci delo opravljajo na kraju, ki ga je razlitje nafte prizadelo najprej. Delo fizično ni naporno, saj so večino debele plasti nafte že odstranili, vendar pa je, kot je poročal naš dopisnik, potrebno veliko potrpljenja za odstranjevanje madežev z obalnih tal, kamenja in peska. Biologi so namreč prepovedali praskanje skal, pesek z obale pa je potrebno dobesedno presuti.
Prav takšen pristop je bil največje presenečenje za prostovoljce, ki niso pričakovali, da bodo ostanke nafte pobirali z zidarskimi žlicami in grabljicami. Zagnanost prostovoljcev, ki se jim je danes pridružil tudi slovenski veleposlanik v Španiji Tomaž Lovrenčič, je zaenkrat na višku, čeprav vsi priznavajo, da rezultatov celodnevnega dela na prvi pogled ni bilo videti.
