Eurostat je pred nekaj dnevi objavil podatke o dejansko opravljenih delovnih urah zaposlenih s polnim ali skrajšanim delovnim časom v starostni skupini 20 do 64 let.
Povprečni državljan EU je lani v svoji glavni zaposlitvi dejansko opravil 35,9 ure na teden, medtem ko je bilo v letu 2015 to povprečje pri 36,9 ure.
Najdaljši delovni teden je bil z 39,6 ure v Grčiji. Sledili sta Bolgarija in Poljska (38,7 ure), nato Litva (38,4 ure) in na petem mestu Slovenija s povprečno 38,3 dejansko opravljene delovne ure na teden. Povprečni slovenski delovnik se je sicer glede na leto 2015 skrajšal za 0,7 delovne ure.
Tudi sicer so nad evropskim povprečjem skoraj izključno članice iz južne in srednje ter vzhodne Evrope.
Pod povprečjem oz. v spodnjem delu lestvice so medtem izključno razvita zahodno- in severnoevropska gospodarstva. Tako je bil najkrajši delovni teden lani na Nizozemskem (31,9 ure), sledile so Nemčija in Danska (33,9 ure), Avstrija (34,0 ure), Belgija (34,3 ure) in Finska (34,7 ure).
Drugačno sliko pa kažejo podatki Eurostata o produktivnosti dela, ki se meri z ustvarjenim realnim BDP na opravljeno delovno uro. Najvišje po tem kazalniku je Irska z okoli 225 odstotkov povprečja unije, pa čeprav je po opravljenih delovnih urah pod povprečjem povezave. Sledijo Luksemburg (153 odstotkov), Belgija (130 odstotkov), Danska in Nizozemska (nekaj nad 114 odstotkov) in Avstrija (nekaj več kot 111 odstotkov). Nad povprečjem so tudi druga najbolj razvita gospodarstva EU.
Pod povprečjem pa so članice unije iz južne in srednje ter vzhodne Evrope, ki dohitevajo povprečno razvitost sedemindvajseterice.
Slovenija se je s skoraj 86 odstotki povprečne produktivnosti EU uvrstila na 17. mesto med članicami.
Na dnu lestvice so bile Bolgarija (59 odstotkov), Grčija (67 odstotkov), Latvija (70 odstotkov) in Madžarska (nekaj nad 73 odstotkov).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.