Slovenci so v primerjavi z drugimi evropskimi državami bistveno bolj optimistični glede svoje prihodnosti. Kar 27 odstotkov ljudi svojo prihodnost vidi pozitivno, medtem ko znaša povprečje v uniji manj kot 20 odstotkov. Med novimi članicami so najbolj črnogledi na Slovaškem, med starimi članicami unije pa v Nemčiji in v Avstriji.
Kot je na današnji novinarski konferenci dejal predstavnik Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer Willy Buschak, je v Sloveniji splošno zadovoljstvo z življenjem med najvišjimi v novih članicah EU. "Kot kažejo izsledki raziskave, na splošno nizek dohodek, nižja izobrazba, nizek poklicni status in brezposelnost bolj vplivajo na kakovost življenja v manj premožnih državah," je pojasnil Buschak.
Blizu Španiji, Franciji in Belgiji?
Raziskava razkriva, da znaša povprečni mesečni dohodek v Sloveniji 757 evrov, kar je več kot v novih članicah, pa tudi več kot denimo v Grčiji in zelo blizu povprečnemu dohodku v Španiji. Po Buschakovih besedah se Slovenija na tem področju primerja s Francijo in Belgijo.
Vsakoletnega enotedenskega dopusta si ne more privoščiti 24 odstotkov Slovencev, kar je toliko, kot znaša povprečje v EU, težave pri plačevanju računov pa ima osem odstotkov ljudi oz. toliko kot v uniji. Osebni ekonomski pritisk čuti 12 odstotkov ljudi, kar je približno toliko kot v petnajsterici.
Največji lastniki nepremičnin v EU so Slovenci
Kot je razvidno iz raziskave, Slovenija izstopa pri lastništvu hiš in stanovanj. Kar 80 odstotkov ljudi je lastnikov stanovanj, kar je v povprečju več kot v novih članicah (66 odstotkov) in tudi bistveno več kot v starih članicah unije (38 odstotkov). Slovenci imajo v lasti v povprečju sicer majhna, 1,5-sobna stanovanja.
Vendar pa Slovenci, starejši od 65 let in več, poročajo o nižji osebni blaginji in o nekoliko večjem materialnem pomanjkanju kot mlajši ljudje. Več je tudi razlik v dojemanju kakovosti življenja med moškimi in ženskami kot v mnogih drugih državah članicah EU.
Pri rabi interneta krepko zaostajamo za povprečjem
Zaskrbljujoči so podatki o uporabi interneta, saj ga ne uporablja kar 61 odstotkov Slovencev. To je sicer nižje od povprečja v novih članicah EU (75 odstotkov), a višje od povprečja v starih članicah, kjer interneta ne uporablja 54 odstotkov ljudi.
Iz raziskave Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer je mogoče izvedeti tudi, kako (ne)zadovoljni so Slovenci z zdravjem, skrbjo za ostarele oz. invalidne, kakovostjo zdravstvenih in socialnih storitev storitev, kolikšen je strah pred izgubo službe ipd.
Raziskavo o kakovosti življenja je fundacija s sedežem v Dublinu izvedla poleti in jeseni 2003 v 28 evropskih državah (poleg petindvajseterice še v Romuniji, Bolgariji in Turčiji). Rezultati raziskave predstavljajo podlago za prihodnji razvoj zaposlovalne in socialne politike v Evropi.
