Na ministrstvu za delo so povzeli, da je skladno z zakonom o delovnih razmerjih temeljna obveznost delavca, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Delavec mora delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, so navedli.
Pravica do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela je po njihovih besedah urejena v zakonu o delovnih razmerjih in s "specialnimi zakoni", lahko pa tudi s kolektivnimi pogodbami. Višina nadomestila je odvisna od razloga, zaradi katerega je delavec odsoten. Pri tem pa se posamezni razlogi med seboj izključujejo.
V izjemnih primerih je odsotnost delavca z dela opravičena tudi zaradi višje sile, ki je opredeljena kot prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka, so spomnili na ministrstvu. "Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsakem posamičnem konkretnem primeru presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih," so poudarili.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je v skladu z zakonom o delovnih razmerjih upravičen do polovice plačila, ki bi mu pripadalo, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Ta je za letos postavljena pri 1481,88 evra bruto.
Po vladnih ocenah je na ogroženih območjih na Bližnjem vzhodu obtičalo okoli 500 slovenskih državljanov, ki jih bodo skušali domov pripeljati s čarterskimi leti iz Omana. Še približno 800 se jih domov ne more vrniti iz Azije in Oceanije, je v ponedeljek dejal generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević.
