Lanski porast odpadne hrane so statistiki med drugim pripisali nastanku za tri odstotke več odpadne hrane v gospodinjstvih ter gostinstvu in strežbi hrane ter za dva odstotka več v trgovini z živili. Po drugi strani se je za štiri odstotke manj odpadne hrane zavrglo v proizvodnji hrane, pri čemer ta vključuje tudi primarno proizvodnjo, je danes sporočil statistični urad.
Največ odpadne hrane, 44,1 odstotka ali 75.494 ton, je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec je tako lani doma zavrgel v povprečju 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila užitna še okoli tretjina oz. 12 kilogramov. V gostinstvu in strežbi hrane je nastalo 32,1 odstotka odpadne hrane, v proizvodnji hrane 14,7 odstotka, v dejavnosti trgovine z živili pa 9,1 odstotka.
Delež užitnega dela v odpadni hrani je po oceni statistikov lani ostal enak kot predlani. Obsegal je 36 odstotkov skupne količine ali 61.000 ton, preostalih 110.000 ton ali 64 odstotkov pa je predstavljal neužitni del, kot so olupki, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki jih ni mogoče uporabiti za prehrano ljudi.
Največ ali 45 odstotkov odpadne hrane je bilo predelane anaerobno v bioplinarnah. V aerobni predelavi v kompostarnah so predelali 34 odstotkov odpadne hrane. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov se je pred odlaganjem biološko stabiliziralo 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala količina je bila obdelana z drugimi postopki, kot so sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave.
Pozivi k nujnosti zmanjševanja količin odpadne hrane
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so ob današnjem mednarodnem dnevu poudarili, da njegova letošnja tema izpostavlja preobrazbeni potencial zmanjševanja izgub in odpadne hrane ter pomen skupnega ukrepanja vseh deležnikov v prehranski verigi.
Ob tem so spomnili, da je zmanjševanje izgub in odpadne hrane skupna naloga vseh udeležencev v prehranski verigi – primarnih pridelovalcev, proizvajalcev hrane, distributerjev, gostincev in potrošnikov. "Pomembno je, da se živila v vseh fazah ustrezno skladiščijo, prevažajo in da se z njimi pravilno ravna, saj lahko s tem preprečimo njihovo nepotrebno kvarjenje in zavržke," so opozorili.
Opomnili so tudi na pomembno vlogo uprave pri nadzoru varnosti in kakovosti hrane, ki preverja izpolnjevanje predpisanih zahtev ter nadzira označevanje, sledljivost in pogoje ravnanja z živili.
Na ministrstvu za kmetijstvo ob današnjem dnevu medtem opozarjajo na pomen odgovornega ravnanja s hrano. "Hrana ima vrednost, še preden pride na naš krožnik. Za njeno proizvodnjo so potrebni delo ljudi, naravni viri, voda, energija in čas. Ko hrano zavržemo, ne zavržemo le živila, temveč tudi vse vire in trud, ki so bili vloženi v njegovo pridelavo, predelavo in pripravo," so izpostavili na spletni strani Naša super hrana.
Ob tem so spomnili na svoja prizadevanja, da bi preprečevanje odpadne hrane postalo del našega vsakdanjega razmišljanja in ravnanja. "Vse leto izvajamo aktivnosti ozaveščanja in informiranja, pripravljamo izobraževalne vsebine ter v skupne projekte vključujemo različne deležnike, saj lahko pomembne spremembe dosežemo le s sodelovanjem," so poudarili.
Da je treba na ostanke hrane gledati kot na vir navdiha in sestavin za naslednji obrok, ne pa kot na nekaj, česar se moramo znebiti, pa so že pred obeležitvijo mednarodnega dneva sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Ob tem so navedli, da lahko ima že majhna sprememba vsakodnevnih navad občuten učinek. Včasih je dovolj že to, da se hrana pravočasno shrani in se naslednji dan vključi v drug obrok ter da se pred potjo v trgovino doma preveri obstoječe zaloge hrane, so dodali.
Na aktivnosti na področju zmanjševanja odpadne hrane pa so ob današnjem dnevu spomnili tudi v Lidlu Slovenija. V tem trgovcu med drugim podpirajo projekt ETRI skupine Mini tovarna na hrani oz. predelovalni obrat, kjer presežke hrane spreminjajo v okusne obroke. Na pomen preudarnega ravnanja s hrano bosta partnerja v projektu danes opozorila tudi s hranozavestnim kulinaričnim doživetjem.
Prebivalec EU predlani v povprečju zavrgel 129 kilogramov odpadne hrane
V EU je predlani nastalo 57,9 milijona ton odpadne hrane, kar je 0,7 odstotka več v primerjavi z letom 2023. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec EU je v povprečju zavrgel 129 kilogramov odpadne hrane, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat.
Odpadna hrana iz gospodinjstev je predstavljala več kot polovico oz. 53 odstotkov nastale odpadne hrane (69 kilogramov na prebivalca).
Preostalih 47 odstotkov je nastalo v drugih fazah prehranske verige. Od tega je 12 odstotkov oz. 15 kilogramov na prebivalca odpadne hrane nastalo v restavracijah in pri ponudnikih prehranskih storitev, 19 odstotkov oz. 25 kilogramov na prebivalca v proizvodnji živil in pijač ter osem odstotkov oz. 10 kilogramov na prebivalca tako v primarni proizvodnji kot tudi v sektorju trgovine na drobno ter druge distribucije hrane.
Med državami članicami EU, v katerih je nastalo največ odpadne hrane, so Nemčija (10,93 milijona ton), Francija (9,9 milijona ton), Italija (8,09 milijona ton), Poljska (4,76 milijona ton) in Romunija (3,58 milijona ton).
Najmanj odpadne hrane pa je medtem nastalo na Malti (77.420 ton), v Luksemburgu (87.697 ton), Estoniji (138.789 ton), Sloveniji (168.318 ton) in Litvi (196.861 ton).
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.